Predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat se je tako na novinarski konferenci ob predstavitvi letnega poročila kot v pogovoru za Večer dotaknila odločbe ustavnega sodišča (sprejeta je bila že konec leta 2014), ki od državnega zbora terja, da v enem letu uzakoni stoodstotno financiranje javnih programov zasebnih osnovnih šol. Del koalicije (predvsem SD pa tudi Desus) temu odločno nasprotuje in skuša s spremembami ustave nadigrati ustavno sodišče. Potrebne dvotretjinske večine za to nima.
V Večeru je predsednica US dejala, da je sprememba ustave mogoča. Zakonodajalec se spremeni v ustavodajalca in spremeni ustavo, kar se je pred leti zgodilo pri volilnem sistemu. »Ko so v ustavo napisali, da imamo proporcionalni volilni sistem, je odločba ustavnega sodišča, da je z referendumom zmagal večinski sistem, postala brezpredmetna. Odločbo ustavnega sodišča je potrebno preprosto uveljaviti, s tem da se zakonodajalec odzove. Lahko pa jo obide s tem, da spremeni ustavo, kadar je to mogoče. Kršitev načel pravne države in delitve oblasti je, če se nič ne zgodi, in pri financiranju programa zasebne šole se ne, mi pa imamo že nove pobude, ustavnemu sodišču se predlaga, naj stopnjuje sankcije.«
Je takšno »nadmudrivanje« odločbe tako preprosto? Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete se v pravnem mnenju kot član posebne strokovne skupine ustavne komisije (na predlog SMC) se v načelu ne strinja, da bi se ugotovljena neustavnost zakona odpravila s spremembo ustave. »To je v temelju v nasprotju z načelom delitve oblasti. Državni zbor sicer pravico spremeniti ustavo, vendar tega ne sme storiti s »sprevrženim« namenom nadigrati ustavno sodišče.«
Dr. Matej Avbelj s Fakultete za evropske in državne študije je podobnega mnenja. »Predsednica ustavnega sodišča ima prav, da je sprememba ustave mogoča, vendar pa ji njen institucionalni položaj nalaga, da se javno zavzame za polno izvršitev vseh odločb ustavnega sodišča in zato izrecno proti njihovemu morebitnemu obidu s strani državnega zbora.« Avbelj je prepričan, da morajo za neizvršitev odločbe v obliki ustavnega amandmaja obstajati zelo utemeljeni, široko družbeno sprejeti razlogi, ki lahko nastopijo le v izjemnih primerih. »V nasprotnem primeru tvegamo, da se ustavna demokracija izvotli in vse bolj spremeni v vladavino politične večine pod ustavo. V taki ureditvi pa ni več garancije za enako zaščito pravic vseh.«
