Okrožno sodišče je za pet osumljencev, med drugim Širclja kot pomočnika pri domnevnem kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, decembra 2015 odredilo hišno preiskavo poslovnih prostorov, tudi na naslovu DZ. Preiskovana dejanja se nanašajo na čas, ko je Šircelj vodil upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Odredba je vsebovala pooblastilo za zaseg sledov kaznivih dejanj in predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek. Na to se je pritožil Šircelj, in sicer zaradi po njegovem mnenju protiustavnega posega v pravico do enakega varstva pravic, pravice zasebnosti in osebnostne pravice, varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter zaradi protiustavnega posega v delo poslancev in njihovo avtonomijo, ki naj bi bila določena v ustavi, ter v parlamentarno demokracijo in načelo delitve oblasti.
Šircelj je trdil, da bi morala biti hišna preiskava, ki se opravlja v DZ, zakonsko posebej urejena. Poslancem naj bi bilo treba pri izvedbi hišnih preiskav priznati poseben položaj (podobno kot odvetnikom in notarjem) in jim zagotoviti, da v primeru, ko sami niso osumljeni kaznivega dejanja in ko kaznivo dejanje ni povezano z delom v DZ, ne pride do razkritja podatkov, ki so nastali v okviru njihovega političnega dela, in podatkov osebne narave, ki so nastali v komunikaciji med poslanci.
V konkretnem primeru naj bi odredba dovoljevala neselektivni zaseg elektronskih podatkov, s čimer bi se lahko razkrili pomembni podatki politične vsebine, ki so nastali pri delu pritožnika, pri delu poslanske skupine SDS.
Ustavno sodišče sicer ni presojalo očitkov ustavne pritožbe, da je prišlo do posega v delo poslancev in njihovo avtonomijo ter v parlamentarno demokracijo in načelo delitve oblasti. "Ustavna pritožba namreč ni pravno sredstvo za uveljavljanje kršitev vseh ustavnih določb, temveč samo tistih, ki urejajo človekove pravice in temeljne svoboščine," so pojasnili.
Andrej Šircelj
Parlamentarna avtonomija oz. neodvisnost poslancev v odnosu do drugih dveh vej oblasti, ki izhaja iz načela delitve oblasti, ni poslančeva človekova pravica. Ne gre namreč za upravičenje posameznika v odnosu do državne oblasti, temveč za varstvo skupnosti pred zlorabo državne oblasti (do katere bi lahko prišlo, če bi bila državna oblast podeljena zgolj enemu organu oziroma če med organi, ki bi sicer opravljali različne oblastne funkcije, ne bi obstajala relativna neodvisnost).
Opozorili so, da ima DZ kot državni organ po zakonu o kazenskem postopku do določene mere že zagotovljen poseben položaj, in sicer s členom, ki določa, da sme državni organ odkloniti pregled ali izročitev svojih spisov in drugih listin, če misli, da bi bila objava njihove vsebine škodljiva za splošne koristi, o tem pa nato dokončno odloči senat. "Ustavno sodišče ne razpolaga s podatkom, da bi v konkretnem primeru DZ to pravno sredstvo vložil ali da bi pritožnik pozval predsednika DZ, naj to stori," so navedli.
Odredba po mnenju ustavnega sodišča nedvomno dovoljuje poseg preiskovalcev v pritožnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti. To ne velja zgolj glede dovoljenja za zaseg morebitnih zasebnih komunikacijskih sredstev, ki bi bili najdeni v pritožnikovi poslanski pisarni, temveč prav tako glede zasega dokazov o komunikaciji, ki je potekala preko komunikacijskih sredstev DZ.
Ustavno sodišče je marca lani Šircljevo ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo, in do končne odločitve zadržalo izvajanje izpodbijane uredbe. Sedaj pa bo to določilo, ki je med drugim nalagalo zapečatenje zasežene dokumentacije, prenehalo veljati.
