tularemija Svet24.si

Na Gorenjskem devet okužb s tularemijo ali ...

alfi-nipič Svet24.si

Alfi Nipič: »Nisem bil prepričan, da bom sploh ...

Gasilci PGD Prevalje Necenzurirano

Zlorabe ali napake: zakaj so gasilska društva ...

evro grims fb Reporter.si

To sta Grimsova asistenta v Bruslju: mladenič iz ...

matjaz kek intervju 1 gw Ekipa24.si

Matjaž Kek v ekskluzivnem intervjuju: "Jaz sem ...

Lorella Flego, Mario Galunič - naslovka Revija Stop

Lorella Flego in Mario Galunič: 25 let trajajoča...

luka doncic reklama Ekipa24.si

Vsi govorijo o Dončićevem izboru pesmi v kultni ...

Slovenija

Uprava za varno hrano se je končno oglasila glede afere z breskvami in slivami

Deli na:
Uprava za varno hrano se je končno oglasila glede afere z breskvami in slivami

Fotografija je simbolična. - Foto: Nace Novak

Postopki nadzorov v primeru srbskih breskev in poljskih sliv z vsebnostjo pesticida klorpirifos so bili skladni z zakonodajo, so na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani zagotovili predstavniki uprave ter inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kot so izpostavili, pa so zaradi teh primerov sprejeli dodatne ukrepe.

Po besedah direktorja Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabiana Kosa, ki je predstavil ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v živilih v zadnjem obdobju, so njihovi inšpektorji nadzor nad izvajalci živilske dejavnosti izvajali ustrezno.

Inšpekcija je preverila tudi vzpostavitev notranjega nadzora pri izvajalcih dejavnosti glede ostankov pesticidov in ugotovila, da so ti že sami poostrili nadzor nad svojimi dobavitelji, je povedal Kos.

Inšpektorji so se po njegovih besedah odločili tudi za zaostritev uvoznih postopkov za pošiljke svežega sadja in zelenjave iz Srbije, in sicer na način, da se prve tri pošiljke vsakega izvoznika ne sme dati v promet do prejema skladnega vzorca analiz, z deležniki pa so organizirali tudi video konferenco.

Glede očitkov o slabem obveščanju Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo rastlin je Kos dejal, da so za izvajanje notranjega nadzora živil in obveščanje potrošnikov odgovorni izvajalci živilskih dejavnosti, kar od njih zahteva tudi evropska zakonodaja.

Podobno je zatrdila v.d. generalne direktorice uprave Vida Znoj. Po njenih besedah uprava preverja skladnost živil na trgu, pri čemer na letni ravni vzame 5000 vzorcev, od tega 1000 vzorcev za preverjanje ostankov pesticidov.



"To nikakor ne odvezuje nosilcev živilske dejavnosti, da nimajo vzpostavljenih notranjih kontrol na način, da zagotavljajo, da so živila, ki jih dajejo na trg, skladna. To je njihova primarna odgovornost. Če se ugotovi neskladnost, inšpekcija izvede ustrezne ukrepe glede na ugotovljeno kršitev, izvede lahko tudi poostren nadzor, tako kot smo postopali v teh primerih," je poudarila.

V poostrenem nadzoru so tako od sredine avgusta ob uvozu inšpektorji po Kosovih navedbah zadržali deset pošiljk, skupaj okrog 136 ton. Devet je bilo skladnih, ena pošiljka, ki je tehtala okrog 18 ton, pa je bila neskladna in je šla v uničenje. Šlo je za kumarice za predelavo iz Srbije. Iz Srbije je bilo letos na ostanke pesticidov testiranih 21 pošiljk, vsi ostali vzorci so bili negativni.

Glede podrobnosti analiziranja srbskih breskev z vsebnostjo pesticida klorpirifos, ki je bil v Sloveniji in EU dovoljen do leta 2020, je inšpektorica Nadja Škrk pojasnila, da so bile breskve uvožene v začetku julija, distribuirane pa v eno trgovsko verigo, ki je ob prejemu rezultata o vsebnosti pesticida vse breskve že prodala.

V primeru sliv pa so inšpektorji do ugotovitve o vsebnosti pesticida prišli v postopku v okviru letnega programa vzorčenja. Vzorec so, tako Škrk, vzeli zgolj za živila v trgovini, v katero je bilo dobavljenih 200 kilogramov teh sliv, in ne za celotno pošiljko. To pomeni, da je rezultat veljaven samo za ta del, pri tem pa je "neupravičeno sklepati, da so vse slive, ki so bile distribuirane, neskladne".

Slive, ki so jih vzorčili, so bile dobavljene teden dni prej, zato bi bila informacija o preseženih vrednostih že prodanega sadja za potrošnika po besedah inšpektorjev zgolj nepotrebno vzbujanje dvoma. Ob tem pa gre tudi po pojasnilih Škrk za vprašanje tveganja, saj ni šlo za denimo aflatoksine ali patogene bakterije. V te primeru bi namreč obstajalo resno akutno tveganje in bi potrošnike obvestili takoj.