Slovensko pravosodje je prava zakladnica idiotizmov, enega od zadnjih je dodal Aleš Butala, vrhovni državni tožilec. Ne gre zgolj za to, da Butala pred javnostjo prikriva informacije javnega značaja, pač pa tudi za način, kako to počne. Gre za uradno osebo na vrhovnem državnem tožilstvu, pristojno za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja. Katere pomembne informacije prikriva? Tiste o (pred)kazenskem postopku zoper zloglasnega libanonskega kemika dr. Michela Stephana in njegovo nekdanjo ljubimko dr. Barbaro Mohar. Oba nekdaj zaposlena na Kemijskem inštitutu.
Stephan je bil maja lani obsojen na osem let zapora zaradi napeljevanja k uboju enega vodilnih na Kemijskem inštitutu (KI) dr. Janeza Plavca. Kot izhaja iz pričanj zaposlenih na KI, je bil motiv Stephana za napeljevanje k uboju Plavca maščevanje. Plavec je namreč skupaj z nekdanjim direktorjem KI dr. Jankom Jamnikom intimnemu in poslovnemu paru Stephan- Moharjeva »ustavil« donosen posel »na črno« na KI.
Slovensko pravosodje je prava zakladnica idiotizmov, enega od zadnjih je dodal Aleš Butala, vrhovni državni tožilec.
Stephan je glede na pričanja s pomočjo Moharjeve na KI izdeloval velike količine kemijskih spojin in jih nato z visokim dobičkom prodajal prek svoje zasebne francoske firme Phosphoenix. Ob donosen posel ga je z odslovitvijo s KI spravil ravno direktor Jamnik. Skrajno nenavadno je, da tožilstvo po umoru dr. Jamnika decembra 2014 preiskave ni usmerilo (tudi) zoper Stephana, pač pa se je fokusiralo na dr. Milka Noviča.
Slednjega je sodnik Zvjezdan Radonjić lani oprostil, ob tem pa je v obrazložitev sodbe zapisal, da je skoraj nemogoče, da v umor Jamnika ne bi bila vpletena Moharjeva, Stephan in različni strelci. Po prepričanju sodnika Radonjića sta največji realni interes za Jamnikovo smrt izkazala prav Stephan in Moharjeva.
Zdaj pa nam vrhovni tožilec Butala odreka dostop do spornega sklepa, češ da bi s tem, ko bi nam poslali sklep, nezakonito razkrili imena osumljencev!? Torej imena, o katerih smo spraševali že pred nekaj meseci na okrožno tožilstvo in so nam tam pojasnili, zakaj je bil zoper ti dve konkretni osebi postopek ustavljen. O razlogih, zakaj je tožilstvo zoper Stephana in Moharjevo ustavilo postopek, je sicer že pred nami pisala vrsta medijev.
Po obsodbi Stephana zaradi napeljevanja k uboju dr. Plavca je okrožna tožilka Petra Vugrinec obravnavala še sume, da sta Stephan in Moharjeva v zvezi s svojimi posli na KI storila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Toda glede suma za prvo kaznivo dejanje je ugotovila, da ni zakonskih znakov kaznivega dejanja, glede druge zadeve pa je menila, da ni utemeljenega suma, da sta osumljenca storila kaznivo dejanje. Zaradi tega je ovadbo zoper njiju zavrgla.
Glede na uradna pričanja nekdanjih sodelavcev omenjene dvojice s KI je preprosto racionalno nemogoče, da tožilka Vugrinčeva ne bi ugotovila suma za kaznivo dejanje. Zato smo na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani pod vodstvom Katarine Bergant naslovili prošnjo, naj nam pošlje sklep, s katerim je tožilka ovadbo zavrgla.
Zanimala nas je vsebinska obrazložitev, zakaj po mnenju tožilke ni suma za kaznivi dejanji. Toda Bergantova je zavrnila tako predložitev celotnega sklepa, kot tudi predložitev obrazložitve za zavrženje, ki izhaja iz sklepa. S tem je grobo kršila zakon o medijih. Odgovorila nam je zgolj formalno, zakaj je tožilka ustavila postopek zoper oba konkretna osumljenca, kar smo opisali zgoraj.
O naši zahtevi za dostop do spornega sklepa v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja je nato odločal vrhovni državni tožilec Aleš Butala.
Ne boste verjeli, s kakšno kretensko obrazložitvijo je zavrnil našo zahtevo za predložitev sklepa! Pravi, da smo zahtevali podatke glede točno (poimensko) določene osebe. No, dejansko gre za dve osebi. Po njegovem bi predložitev sklepa razkrila osebne podatke oseb v sklepu, za kar organi menda nimajo pravne podlage.
Skrajno nenavadno je, da tožilstvo po umoru dr. Jamnika decembra 2014 preiskave ni usmerilo (tudi) zoper Stephana, pač pa se je fokusiralo na dr. Milka Noviča.
Razkritje imena in priimka osumljencev bi bil po mnenju Butala prekomeren poseg v njuno zasebnost. Ker sem prosil za sklep z navedbo imen osumljencev, tožilstvo niti s prekritjem osebnih podatkov v sklepu ne bi moglo prikriti njune prepoznavnosti. »Posredovanje kateregakoli dela zahtevane dokumentacije v konkretnem primeru torej zaradi varstva osebnih podatkov ni dopustno.«
Zdaj pa pozor! Kot rečeno, smo najprej za sporni sklep zaprosili na okrožno državno tožilstvo. Seveda smo pri tem zapisali tudi imeni Stephana in Moharjeve, zoper katera je tožilka ustavila postopek. Vodja okrožnega tožilstva ni imela nobenih zadržkov za pojasnilo formalnih razlogov, zakaj je bila zoper ta dva konkretna osumljenca postopek ustavljen. Nobenega sklicevanja na osebne podatke, nedopustno razkritje...
O tem smo pred nekaj meseci tudi napisali obširen članek. Zdaj pa nam vrhovni tožilec Butala odreka dostop do spornega sklepa, češ da bi s tem, ko bi nam poslali sklep, nezakonito razkrili imena osumljencev!? Torej imena, o katerih smo spraševali že pred nekaj meseci na okrožno tožilstvo in so nam tam pojasnili, zakaj je bil zoper ti dve konkretni osebi postopek ustavljen. O razlogih, zakaj je tožilstvo zoper Stephana in Moharjevo ustavilo postopek, je sicer že pred nami pisala vrsta medijev.
Ker je tožilstvo v preteklosti že odgovarjalo na vprašanja glede teh konkretnih oseb z imeni in priimki, seveda ne gre za to, da Butala z zavrnitvijo naše zahteve ščiti varstvo osebnih podatkov teh dveh oseb. Češ da javnost ni upravičena izvedeti za njuna imena. Javnost je s tem že dlje časa seznanjena. Tudi s pomočjo samega tožilstva. Ključ je drugje. Javnost ni seznanjena z argumenti, s katerimi je tožilka Vugrinčeva zavrgla ovadbo zoper njiju.
Plavec je namreč skupaj z nekdanjim direktorjem KI dr. Jankom Jamnikom (na sliki) intimnemu in poslovnemu paru Stephan- Moharjeva »ustavil« donosen posel »na črno« na KI.
Glede na pričanja in dokaze iz postopka zoper Stephana v primeru napeljevanja k uboju dr. Plavca, je verjetnost, da pri njiju ni suma za kaznivo dejanje v zvezi z izdelovanjem in prodajanjem kemijskih spojin, praktično nična. Tožilstvo preganja ljudi že ob neprimerljivo nižjih dokaznih standardih, tu pa so postopek ustavili. Razkritje vsebine sklepa bi lahko razkrilo tudi, da tožilka ni navedla nobenih razumnih razlogov za svojo odločitev.
To bi bila seveda kršitev tožilskih dolžnosti, za katero bi morala biti ob funkcijo tožilke. Postavilo bi se tudi vprašanje, zakaj takšno ščitenje Stephana in Moharjeve. Na mestu je potem tudi vprašanje, katera imena bi morda še priplavala na površje, če tožilka Vugrinčeva ne bi ustavila postopka.
Seveda se bomo zoper takšno prikrivanje zadev pritožili na informacijsko pooblaščenko, a postopek lahko traja zelo dolgo. Tudi v primeru njene ugodne odločitve za nas ima tožilstvo še vedno možnost vložitve tožbe zoper njeno odločitev, postopek se lahko zavleče za več let.
