Tonin pravi, da mu je zaradi obrambnih izdatkov nerodno pred drugimi ministri zveze Nato

"Priznam, da mi je nekoliko nerodno pri vseh teh številkah," je dejal Tonin v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju po dvodnevnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov članic zveze Nato.

Minister je opozoril, da vsak dan, ko usoda zakona o naložbah v vojsko ni jasna, negativno vpliva na verodostojnost Slovenije v mednarodni javnosti in povzroča nepopravljivo škodo za našo varnost. Zato poziva, naj ustavno sodišče odločitev sprejme čim prej.

Obrambni ministri Nata so tokrat spet pregledali uresničevanje treh ciljev, ki so ključni za pravično delitev bremen in ki naj bi jih zaveznice izpolnile do leta 2024: nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo in petino obrambnega proračuna za naložbe v zmogljivosti ter okrepiti prispevke v misije in operacije.

Devet članic naj bi letos izpolnilo cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, 24 pa naj bi jih izpolnilo cilj dvajsetih odstotkov. Slovenija naj bi, upoštevaje novi zakon o naložbah v vojsko, ki pa še ne velja, po neuradnih informacijah letos namenila 1,29 odstotka BDP za obrambo in 15,38 odstotka obrambnega proračuna za naložbe.

Tonin je danes izpostavil, da Slovenija žal pravično prispeva zgolj pri prispevkih v misije in operacije, pri čemer je s šestimi odstotki vojakov v misijah in operacijah v zgornji polovici zaveznic.

Do preostalih dveh ciljev bo pot po Toninovih besedah še dolga, saj bo Slovenija tudi po uresničitvi zakona o naložbah v vojsko še vedno na 26. mestu po obrambnih izdatkih. "Treba si je naliti čistega vina," je poudaril in opozoril, da še vedno davkoplačevalci drugih zavezniških držav plačujejo za nas in nosijo breme naše varnosti.

Minister je ob tem izpostavil, da bo tudi nova ameriška administracija vztrajala pri krepitvi obrambnih ciljev, čeprav je nastop novega ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina prinesel nekoliko več sproščenosti in pozitivnega naboja, ker je zagotovil močno zavezanost Natu ter skupnemu in usklajenemu delovanju.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sicer v sredo obrambnim ministrom predstavil niz predlogov za reformo Nata do leta 2030, ki vključujejo krepitev skupnega proračuna za jedrne dejavnosti odvračanja in obrambe. To naj bi potrdilo zavezanost k vzajemni obrambi in zagotovilo pravičnejšo delitev bremen.

Poleg krepitve skupnega proračuna med drugim predlaga tudi novo inovacijsko pobudo za ohranitev tehnološke odličnosti Nata, krepitev sodelovanja s podobno mislečimi državami, krepitev političnega usklajevanja, nadgradnjo zavezniškega strateškega koncepta in naslovitev vprašanja vpliva podnebnih sprememb na varnost.

Slovenija po Toninovih besedah Stoltenbergove usmeritve podpira. Glede skupnega financiranja odvračalnih in obrambnih dejavnosti je minister dejal, da je bilo nekaj nezadovoljstva znotraj zavezništva in da so stališča različna, a da sam razmišljanje generalnega sekretarja podpira, saj zavezništvo pomeni, da članice nimajo zgolj pravic, temveč tudi dolžnosti.

"Sam vidim v tem začetek konca 'free riderstva'," je ocenil Tonin. Po njegovem mnenju je to nov način pravične delitve bremen. "Gre za koncept, ali za varnost poskrbimo samo ali pa plačajmo, da drugi poskrbijo za nas. Sam si želim, da za svoj varnost poskrbimo sami," je sklenil minister.