Ocene pripravljenosti Slovenske vojske v minulem desetletju kažejo, da je ta v prvem obdobju napredovala. Od leta 2012 pa se je očitno začela soočati s posledicami znatnega varčevanja v obrambnem proračunu. Na slabše ocene v naslednjih letih so vsaj deloma vplivale tudi spremembe metodologije ocenjevanja iz leta 2012. Leta 2013 je bila Slovenska vojska prvič na najnižji ravni možnosti delovanja in tam je ostala do leta 2016.
Lani je ob oceni za leto 2017 predsednik Pahor sporočil, da je prišlo do izboljšanja. Pripravljenost vojske za delovanje v vojni je bila še vedno nezadostna, za delovanje v miru pa dobra. Tudi letos sicer pozitivne ocene še ne gre pričakovati. Minister Erjavec je novembra v intervjuju za STA dejal, da bo z nakupi nove opreme vojska sicer lažje spremenila oceno pripravljenosti iz negativne v pozitivno, a da enote tudi letos še ne bodo kadrovsko popolnjene, pa tudi bolje opremljene ne bodo čez noč. "Moj cilj je, da bi vojska pozitivno oceno dosegla v letu 2020," je takrat dodal minister.
V teh dneh pa je dejal, da od Ermenčeve pričakuje "polno zavzemanje pri izvajanju potrebnih nalog, saj Slovenska vojska potrebuje polno dinamiko, če želimo doseči premike". Ob tem je zanikal nekatera ugibanja medijev, da naj bi se Ermenčevi tresel stolček.
Lansko izboljšanje stanja v vojski gre bržkone pripisati tudi zaustavitvi trenda zniževanja sredstev za vojsko v zadnjih letih. V prihodnje pa vojsko čaka modernizacija. Vlada je nedavno sprejela predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti, ministrstvo za obrambo pa na tej podlagi pripravlja tudi Belo knjigo o obrambi, ki bo "celovito, objektivno in verodostojno predstavila vizijo razvoja ter podala konkretne ključne razvojne cilje obrambnega sistema v naslednjem dolgoročnem obdobju", so zapisali na ministrstvu za obrambo v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Levice Franca Trčka.