Ni samo Anže Logar zlati prinašalec volilnih glasov za Janeza Janšo, tudi Vladimir Prebilič nabira glasove za Roberta Goloba. To je politična realnost, fantomski tretji blok na politični sredini, brez največjih strank z leve in desne, pa so pravljice za lahko noč.

V resnici ne obstaja izbira, pa naj Anže Logar še stokrat prelepi vso Slovenijo s tem sloganom. Dejansko ne obstaja tretja oseba, ki bi politično realno imela možnost postati mandatar za sestavo nove slovenske vlade.

Ne Logar in ne Prebilič, kandidata za novega mandatarja sta le Golob in Janša. Sedanji premier, ki želi ponoviti mandat, in predsednik največje opozicijske stranke SDS, ki želi še četrtič sestaviti vlado.

V treh tednih do volitev bo politična polarizacija dosegla vrhunec in tudi še neopredeljeno volilno telo bo zanihalo v eno ali drugo smer. Največ volivcev se bo opredelilo za enega ali drugega političnega favorita, ki ima realno možnost za zmago.

V volilnem finalu se običajno naredi t. i. lijak, še posebej levo od sredine, ko se do tedaj neodločeni volivci začno prelivati k največji stranki. Prav na to računa Robert Golob, da v zadnjih dneh Gibanje Svoboda zmanjša zaostanek za SDS ali pa jo v samem fotofinišu na koncu celo prehiti.

Podobno kot je leta 2011 to uspelo Jankovićevi Pozitivni Sloveniji. Tudi po zaslugi Državljanske liste Gregorja Viranta, ki je gotovo odnesla nekaj glasov Janševi SDS, tako kot jih lahko letos Logarjevi Demokrati. 

Desno od sredine do takšnega lijaka najbrž ne bo prišlo, tam so razmerja med političnimi akterji bolj zacementirana. Volilno telo največje opozicijske stranke SDS je že od evropskih volitev 2024 na visokih obratih in polno mobilizirano.

A Janez Janša vseeno ni brez skrbi, saj bi mu Logar na koncu lahko odnesel relativno zmago. V intervjuju za Reporter novembra lani je povedal, da njihove interne javnomnenjske raziskave kažejo, »da potencial Logarjeve stranke sicer ni velik, a da ta obstaja praktično skoraj izključno na škodo SDS in NSI, dodaja pa zelo majhna deleža tistih, ki ne vedo, kako bi sicer glasovali«.

Pri večini glasov, ki jih Logar dobi v anketah, tako meni Janša, naj bi šlo za volivce, ki pravijo, da so na prejšnjih volitvah glasovali za SDS.

Podpora Logarjevim Demokratom v primerjavi s podporo Janševi SDS, ki jo merijo predvolilne ankete, je bistveno bolj fluidna. A vseeno ne tako, kot je bila leta 2011 podpora Virantovi Državljanski listi, ki je v nekem trenutku celo resno ogrožala primat SDS, na koncu pa pristala pri 8,37-odstotnem deležu.

SDS je potem na volitvah prejela 26,29, Pozitivna Slovenija pa 28,51 odstotka glasov. Virant je takrat bolj ogrožal Janšo, kot pa ga danes ogroža Logar, zato je slednji deležen tudi bistveno manj napadov Janševega medijsko-propagandnega omrežja.

Je pa tako Državljanski listi kot Demokratom (bilo) očitano, da so satelit SDS. A Virant, kot se je kasneje izkazalo, to v resnici ni bil, čeprav je Janši omogočil sestavo druge vlade in mu po dobrem letu zaradi poročila KPK tudi odtegnil podporo.

Pri Logarju pa je druga pesem, saj gre v nasprotju z Virantom za dolgoletnega člana SDS. Prav tako je tudi več indicev, da bi lahko bila Janša in Logar že od samega začetka dogovorjena.

Da so bile predsedniške volitve, na katerih je leta 2022 nastopil, le prva stopnica do Logarjevega političnega projekta, kamor si je tedanji predsednik sveta SDS šel nabirat politični kapital.

Še enkrat se spomnimo tiste njegove izjave, da smo »danes na začetku nečesa velikega«, kar je bila dejansko napoved nove politične stranke, do katere je nato prišlo po vmesni fazi, drugem koraku, ustanovitvi društva Platforma sodelovanja.

Ker gre za dogovorjen projekt, Janša zato danes po Logarju ne tolče z vsemi topovi, kot je tolkel po Virantu. Sem pa tja sicer prileti kaka puščica, a to je namenjeno le temu, da se Demokrati ne bi preveč zažrli v volilno telo SDS.

Dokler ima Logar manj kot deset odstotkov podpore in dokler je v volilnih projekcijah seštevek vseh treh strank desno od sredine najmanj 46 poslancev, je predsednik Demokratov varen pred Janševim ognjem. Politični hegemon na slovenski desnici se še kako dobro zaveda, da brez tretje stranke, Logarjevih Demokratov, ni njegove četrte vlade. S tem namenom so tudi šli v ta novi politični projekt.

Zlati prinašalec desno od sredine igra svojo vlogo po predvidenem scenariju, na drugi strani političnega spektra pa je še vse odprto, saj se je Vladimir Prebilič težko sprijaznil z dodeljeno mu vlogo zlatega prinašalca za Roberta Goloba.

Toda na koncu se zna zgoditi, da bo prav Prebilič odločil, kdo bo po 22. marcu vladal v Sloveniji. Golob namreč ne more ponoviti mandata brez četrte stranke, zato je uvrstitev Preroda v parlament zanj ključnega pomena. Prebilič mu lahko prinese, a tudi odnese – tako glasove kot oblast.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.