Tanko je na novinarski konferenci izpostavil, da sta za imenovanje Štefaneca odgovorna tako izbirna komisija, ki je kandidata predlagala kot tudi predsednik RS Borut Pahor, ki je podpisal sestavo senata.
Tanko je dejal, da pri sestavi izbirne komisije ni bila zagotovljena pluralnost. Postopek imenovanja članov senata pa je potekal netransparentno, in sicer po političnih kriterijih, meni Tanko.
Za predsednika senata je bil izbran kandidat, ki je izpolnjeval predvsem politične pogoje, saj je bil Štefanec član stranke PS skoraj do imenovanja. Poleg tega so se, kot je poudaril vodja poslanske skupine SDS, pojavili številni zapisi, da izbrani kandidat ni bil primeren niti za opravljanje funkcije notarja niti sodnika.
Veliko napako je po njegovem mnenju naredil tudi predsednik Pahor, ki je bil seznanjen s politično preteklostjo predsednika senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in kljub temu ni zavrnil sestave takšnega senata. Za to mora tudi on prevzeti svojo odgovornost, je poudaril. "Ima namreč možnost, da kot predlagatelj ukrepa ter na pobudo DZ sproži razrešitev," meni Tanko in dodaja, da bi morali sicer odstopiti vsi člani senata.
Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je v izjavi novinarjem poudarila, da samo članstvo v politični stranki še ni sporno. Vprašljivo v tem primeru pa je po njenem mnenju prav to, da vidne člane PS bremenijo sumi korupcije in se zato vzbuja dvom v to, da bo predsednik KPK sprejemal verodostojne in kredibilne odločitev.
Določeno tveganje je po mnenju Novakove sprejel tudi Pahor, če je že pred imenovanjem Štefaneca izvedel za njegovo članstvo v PS. "Verjetno se je preveč zanašal na mnenje izbirne komisije in to ni bila najboljša izbira," je dejala predsednica NSi. Izrekla je tudi nezaupnico izbirni komisiji, ki po njenem mnenju ni ravnala odgovorno ter je tudi predsednika države spravila v negotov položaj.
Tako v NSi ocenjujejo, da bi moralo celotno vodstvo KPK odstopiti, saj da so obremenitve predsednika slaba popotnica za verodostojno delo KPK. Morda pa bi tudi Pahor moral vodstvo KPK pozvati k odstopu, je dejala Novakova in dodala, da tudi z namestnikoma predsednika KPK v NSi niso zadovoljni.
Če vodstvo KPK ne odstopi, bo po njenem mnenju delo komisije hendikepirano, čeprav si vsi po njenih besedah želijo, da bi ji lahko zaupali.
Tudi po ocenah Novakove je treba zagotovo razmisliti tudi o načinu izbire vodstva KPK. Opozorila je še na potrebo po spremembi zakona o KPK, za kar pa je "očitno premalo politične volje".
Tudi v SLS pozivajo, naj Štefanec prevzame odgovornost za škandal ob svojem imenovanju za predsednika KPK in odstopi. To je po mnenju te opozicijske stranke še zadnje upanje, da v Sloveniji začnemo resen boj proti korupciji in ustvarjati delujočo pravno državo.
"Če si hočemo ali nočemo priznati, je korupcija v Sloveniji zelo resen problem. Ravno zato potrebujemo predsednika KPK, ki bo užival širše zaupanje v družbi. To bi bil osnovni predpogoj, da bi KPK sploh lahko učinkovito delovala," v zvezi z imenovanjem Štefaneca pravi predsednik SLS Franc Bogovič.
Položaj predsednika KPK, kot tudi njegovih dveh namestnikov, po mnenju Bogoviča zahteva visoko kredibilne in strokovne posameznike z veliko osebno integriteto. "Oseba, ki tik ob imenovanju na ta položaj izstopi iz politične stranke, ki je nenazadnje največja vladna stranka, hkrati pa ima v svojih vrstah tudi takšno breme, kot je poročilo KPK zoper njihovega, ta trenutek še vedno zamrznjenega predsednika Zorana Jankovića, nima nikakršnih predispozicij osebne integritete za ta položaj", meni Bogovič.
Prav tako je prepričan, da Štefanec kot nekdanji sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti, ni primeren za položaj v KPK.