Tanko je na novinarski konferenci spomnil, da je SDS zakonski predlog o javnosti premoženja funkcionarjev vložila že leta 2010, vendar ga je takratna koalicija v okviru vlade Boruta Pahorja zavrnila. Po njegovih besedah bi takšen zakon omogočil pregled nad premoženjem, ki ga imajo v lasti funkcionarji, ter preverjanje, ali je posamezen funkcionar prijavil vse svoje premoženje.
Kot je dejal Tanko, je odstop senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) odprl številna vprašanja, ki so povezana z dosedanjim delom senata. Po njegovih besedah je eno od pomembnih vprašanj, zakaj je senatu pošla sapa ravno v času, ko se je soočil z najtežjimi temami, kot je korupcija v bančništvu in zdravstvu.
Tanko je ocenil, da je senatu zagon zelo upadel potem, ko je KPK uspelo s političnimi in populističnimi prijemi zrušiti vlado Janeza Janše. Po njegovih besedah se je senat KPK v vsem svojem mandatu zadev loteval selektivno. Prednost je dajal politično odmevnim temam, v ozadju pa puščal ključne vsebine, je dodal.
Po Tankovih besedah si je predsednik KPK Goran Klemenčič že na samem začetku mandata privoščil velik spodrsljaj, ko na seznam podjetij, za katera veljajo omejitve poslovanja, ni uvrstil podjetja Imobilia Plus, ki ga je soustanovila Klemenčičeva soproga Nina Zidar Klemenčič.
Očitno je, da je bila KPK v obeh sestavah zelo populistična, ter je delovala bolj kot politični in ne kot neodvisni organ, je dejal Tanko. Po njegovih besedah mnenja nekaterih pravnikov in nekdanjih ustavnih sodnikov, pa tudi informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar in nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, potrjujejo, da KPK ni delovala po pravnih normah.
Tanko je opozoril, da je v primeru KPK zatajila tudi nadzorna funkcija DZ, ki mu jo nalaga zakonodaja. Po njegovih besedah v vsem mandatu aktualnega senata KPK DZ ni izpeljal niti enega nadzora nad premoženjem članov senata. Tanko je tudi izrazil dvom v uspešno izpeljavo nadzora nad Klemenčičevim premoženjem, ki se ga je lotila mandatno-volilna komisija.
Pri tem se je Tanko zavzel za okrepitev vloge organov pregona in davčne uprave v boju zoper korupcijo in drugim kaznivim dejanjem. Po njegovi besedah bi se morala tudi KPK lotiti dela v skladu z nalogami in pristojnostmi, ki jih KPK nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Vodja poslanske skupine SDS se je tudi zavzel za spremembe zakonodaje, ki bi omogočile lažji dostop do podatkov, potrebnih za ugotavljanje morebitnih zlorab v bančništvu. Tanko je spomnil, da je SDS s tem namenom že pred časom predlagala spremembe zakona o bančništvu, ki pa so pri koaliciji naletela na gluha ušesa.