SDS opozarja KPK na domnevno sistemsko korupcijo v DZ

Zaradi Brglezovih ravnanj državni zbor ni sprejel akta, ki se zahteva za prenehanje mandata po devetem členu zakona o poslancih, torej po določbi, ki predvideva pogoje za prenehanje poslanskega mandata. Predsednik DZ pa je kljub temu objavil seznanitev DZ s sklepom, ki ga ni sprejel noben državni organ, pojasnjujejo v SDS.

Ravnanje Brgleza je bilo zato po njihovem mnenju protipravno, kar da je s svojo izjavo po seji DZ 15. oktobra potrdil tudi sam, ko je v izjavi za STA v zvezi s prenehanjem mandata dejal, da je šlo "zgolj za politično odločitev, saj ni absolutnega pravnega mnenja, na katerega bi lahko oprl svoje ravnanje."

Brglez je za STA takrat sicer dejal: "Vsekakor je za sprejemanje politične odgovornosti obstajala tudi zavest, da ni absolutnega pravnega mnenja, na katerega bi se lahko popolnoma oprli. O takih zadevah je preprosto treba sprejeti politične odločitve, DZ je prostor za to in danes se je to zgodilo,".

V SDS ocenjujejo, da je Brglezovo početje pomenilo izkoriščanje institucionalnih in postopkovnih pristojnosti za dosego političnega oziroma vsaj nezakonitega cilja. Po Tankovem mnenju v konkretnem primeru obstajajo več kot očitni elementi kršenja zahtevane integritete po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Tanko je zato v dopisu poudaril pričakovanje, da bo KPK opravila presojo tega primera glede na definicijo sistemske korupcije.

Tudi Akademsko društvo Pravnik je šokirano "nad lahkotnostjo, s katero je parlamentarna večina brez pravne podlage in ob očitni kršitvi postopka ugotovila prenehanje mandata poslanca". V razpravi DZ je bilo slišati veliko retorike, žal pa malo pravno relevantnih argumentov, so prepričani.

DZ se je s prenehanjem Janševega mandata, ki zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria prestaja dveletno zaporno kazen, seznanil 15. oktobra. Še pred tem so namreč poslanci zavrnili predlog, da bi Janša kljub obsodbi ostal poslanec. Dva dneva zatem je bil sklep objavljen v uradnem listu.

Janša je kmalu zatem na ustavno sodišče vložil pritožbo. V njej predlaga začasno odredbo, torej da se mu do odločitve dovoli opravljanje mandata, ter sodišče prosi, naj zadevo obravnava absolutno prednostno. Pritožba bo predvidoma uvrščena na dnevni red seje ustavnega sodišča prihodnji teden.

Ustavno sodišče je Mandatno-volilno komisijo DZ (MVK) z dopisom zaprosilo, da mu pošlje mnenje strokovne komisije MVK, ki je oblikovala stališče o prenehanju mandata Janše. MVK je ustavnemu sodišču mnenje že posredovala, so za STA pojasnili v službi za odnose z javnostmi v DZ.

Posebna strokovna skupina pravnikov je namreč glede Janševega mandata kot ustavno dopustne navedla tri možnosti, tudi prenehanje mandata na podlagi zakona o poslancih in mirovanje poslanskega mandata. Izpostavili so še možnost odločitve državnega zbora, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo.

Medtem pa je zakonodajno-pravna služba DZ ocenila, da bi bilo prenehanje Janševega mandata lahko ustavno sporno.

Pravniki si namreč različno razlagajo, ali se razlog za prenehanje mandata poslanca iz tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona o poslancih uporablja tudi v primeru pravnomočne obsodbe pred pridobitvijo mandata. Ta člen določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.