Nekateri člani komisije, ki je izbirala člane senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), za zdaj molčijo. Odzivi na nedavni izstop novoimenovanega predsednika KPK iz največje vladne stranke pa so burni.
Da je zamolčal članstvo v stranki, je po Erjavčevem mnenju škandal, saj ga v nasprotnem primeru po njegovem prepričanju predsednik republike Borut Pahor ne bi imenoval za predsednika KPK. Zato je to nekorektno tudi do predsednika republike, je dodal prvak DeSUS.
"Povsem neprimerno je, da v času, ko je glede transparentnosti v Sloveniji velik dvom in ko se borimo proti korupciji, protikorupcijsko komisijo vodi nekdo, ki je član stranke. Ko zazna, da bi to lahko bila težava, pa izstopi," je pred današnjim kolegijem pri predsednici vlade Alenki Bratušek dejal Erjavec.
Če Štefanec ne bo odstopil, je namreč po njegovem mnenju s protikorupcijsko komisijo konec, saj nihče več ne bo verjel, da je verodostojna, da dela strokovno in politično nepristransko.
"Vemo pa, da ima komisija še obilico dela, tudi z nekaterimi prvaki strank. Če je bil član tiste stranke, si ne predstavljam, kako bodo javnost in mediji zaupali takšni komisiji," je oster Erjavec. Zato bi bilo po njegovem mnenju najlaže, da bi predsednik KPK odstopil, "s tem razbremenil institucijo ter ji omogočil, da lahko korektno nadaljuje svoje delo".
Nenazadnje ga moti tudi to, da je Štefanec povsem neznana oseba v odvetniških krogih, v katerih je deloval. "Ne vem, kako je sploh lahko prišlo do takšnega izbora," je se sprašuje prvak DeSUS, ki še meni, da bo izbirna komisija za člane senata KPK zelo težko razložila izbiro, ker "je zadeva precej jasna".
Nekoliko manj ostri so v SD in DL. Predsednik SD Igor Lukšič meni, da članstvo stranke ne more biti vnaprej težava. A je po njegovih besedah pomembno, kaj bo Komisija za preprečevanje korupcije počela. "Ni dobro, da je bilo takoj ob imenovanju izraženo nezadovoljstvo predsednika, da ni najbolj zadovoljen z izbiro in postopkom izbire, saj to daje komisiji slabo popotnico," opozarja Lukšič.
Namesto tega, da bi nadaljevali z očiščenjem politike, se nam je proces po njegovem mnenju zaustavil, vsi pa so začeli biti "skeptični do tega, ali ta ali katera druga komisija sploh lahko še karkoli naredi". Lukšič ocenjuje, da bi komisiji morali dati močno podporo, da lahko začne delati. Če se bo skepticizem nadaljeval, pa je treba po njegovem mnenju premisliti, ali KPK potrebujemo ali ne, "ali bomo raje pustili, da vsi, ki so pod sumom korupcije, delajo naprej".
O tem, ali lahko pod takimi dvomi Štefanec sploh lahko vodi KPK, ali pa bi moral odstopiti, se bo moral po Lukšičevem mnenju sam odločiti. Če se bo to izkazalo kot velika ovira za njegovo kredibilnost, bo moral verjetno premisliti tudi o odstopu, ocenjuje.
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj ocenjuje, da gre za nesrečno popotnico novega vodstva KPK. Ta bo morala po mnenju DL vložiti veliko napora, da bo pridobila oz. ohranila zaupanje javnosti, od nje pa vsi veliko pričakujejo.
V DL menijo, da bi moral Štefanec razmisliti, ali je ohranil kredibilnost, da bo lahko zmogel vodenje KPK, ali ne. Glede morebitnega odstopa pa Braniselj ne želi špekulirati.
Bo pa po njegovih besedah morda res treba razmisliti o spremembi postopkov imenovanja vodstva KPK, morebiti s kvalificirano večino v DZ. Predvsem pa ugotavlja, da je v smislu nadaljevanja dela z izbranim senatom zdaj v zagati predsednik republike.