Čeprav bosta v kratkem minilo dve leti, odkar so gradbenega tajkuna Ivana Zidarja zaradi suma gospodarskega kriminala prevažali s policijsko marico, se v nobeni od zadev sojenje še ni začelo. V zvezi s sumom davčnih utaj pri poslovanju SCT naj bi na posamezne davčne inšpektorje celo izvajali pritiske, ker so se zadev sploh lotili.
Kazenski pregon Ivana Zidarja, predsednika uprave in največjega lastnika največjega slovenskega gradbenega podjetja, SCT, vodijo tožilci iz skupine za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem tožilstvu. Nerešenih je precej zadev, zaradi katerih tajkunu, ki je po zadnji lestvici revije Manager na 11. mestu med slovenskimi bogataši s premoženjem v višini 52 milijona evrov, grozi dolgoletni zapor.Tako so inšpektorji posebnega davčnega urada že poleti 2007. opravili inšpekcijski nadzor nad poslovanjem SCT v letih od 2004 do 2006. Posebej so preverjali poslovanje te družbe s tako imenovanimi družbami missing traderji (manjkajočimi trgovci). Gre za družbe, ki z goljufivim namenom pridobivajo blago ali storitve (oziroma to simulirajo) brez plačila DDV ter dobavljajo blago in storitve (oziroma to simulirajo), vendar pri tem dolgovanega DDV ne plačajo davčni upravi. Takšne družbe večinoma vodijo slamnati direktorji, ki so dejansko pri sklepanju poslov vodeni od drugih ljudi. V praksi so le davčne številke brez premoženja.
Pritiski na inšpektorje
Pri teh podjetjih davčni inšpektorji težko pridejo do odgovornih oseb, običajno gre za tujce (v slovenskem gradbeništvu pretežno iz Bosne in Hercegovine) ali brezposelne. Inšpektorji so pri SCT odkrili poslovanje z več missing traderji, ki so izdajali račune SCT pri gradnji betonarne in avtocest. SCT jim je plačal za 360 milijonov tolarjev dobavljenega blaga in storitev, pri čemer je poniknilo 71 milijonov tolarjev DDV.
Poleg tega so davkarji odkrili še, da je SCT v letih od 2004 do 2006 najemal svetovalne storitve v državah na območju bivše Jugoslavije, v Veliki Britaniji in Bolgariji, za katere sumijo, da so fiktivne. Zanje je pretežno po celovški Hypo Alpe–Adria Bank plačal skupaj za okoli 1,9 milijarde tolarjev, iz poročil pa ni razvidno nobeno konkretno opravljeno delo. Zaradi teh domnevno fiktivnih stroškov je SCT plačeval manj davka.
VEČ V TISKANI IZDAJI