Sodnica v obrazložitvi sklepa, s katerim je zavrnila predloge obrambe za izločitev dokazov, med drugim navaja, da ti niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, niti niso bili pridobljeni na način, ki predstavlja kršitev določb kazenskega postopka. Pri tem se sklicuje na mednarodne dokumente ter sodbe vrhovnega in ustavnega sodišča, poroča Delo.
Sodnica se je morala opredeliti do predloga odvetnikov peterice obtoženih v zadevi Patria za izločitev dokazov, ki so jih v tej zadevi pridobili finski in avstrijski preiskovalni organi. Kot izhaja iz sklepa sodišča, ki ga je pridobilo Delo, sodnica ni prepoznala, da bi finski in avstrijski organi pri pridobivanju dokazov kršili ustavno določene človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma da bi dokaze pridobili na nedovoljen način, kot trdi obramba.
V sojenju peterici, ki je v zadevi Patria obtožena kaznivih dejanj korupcije ali pomoči pri korupciji, je namreč obramba še pred začetkom glavne obravnave zahtevala izločitev nekaterih dokazov. Na Finskem in v Avstriji naj bi bili po njihovi oceni ti namreč pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Po navedbah obrambe na Finskem preiskovalci prič med zaslišanji namreč niso obveščali o pravici do molka, v Avstriji pa za poseg v komunikacijska sredstva niso pridobili sodne odredbe.
Obramba je sicer ob izločitvi dokazov zahtevala tudi izločitev sodnice Klajnškove, saj naj bi se ta že pred začetkom glavne obravnave seznanila s temi dokazi. Ali se bo izločila, še ni znano, glede na to, da dokazov ni izločila, pa je mogoče sklepati, da bo postopek vodila še naprej. Klajnškova je nadaljevanje sojenja sprva razpisala za 17. oktober.
Odvetniki Jožeta Zagožna, Ivana Črnkoviča in Walterja Wolfa so že napovedali pritožbe proti sklepu sodnice na višje sodišče. Zato imajo osem dni časa, kar najverjetneje pomeni, da se obravnava proti peterici 17. oktobra še ne bo nadaljevala.