Bova videla, kaj me boste vprašali. Kodeks odvetniške etike nam zapoveduje, naj se izogibamo nepotrebnega nastopanja v javnosti. V nasprotju z odvetniško zbornico si ta določila razlagam nekoliko širše, ampak kodeks spoštujem. Že deset let sem odvetnik, imam svojo odvetniško družbo. 

 

Koliko denarnih kazni ste si medtem nabrali?

 

Če imate v mislih izrekanje kazni na sodišču zaradi motenja reda, nisem bil še nikoli kaznovan, ker red spoštujem. Res pa je, da sem bil v več postopkih pri zbornici zaradi »spornega nastopanja v javnosti«. Očitali so mi tudi nedovoljeno reklamiranje v intervjujih.

 

Predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča vam je prejšnji teden na omizju nacionalne televizije po prvem dnevu sojenja v zadevi Patria očitala, da delate veselico.

 

Izjava predsednice sodišča je bila čustvena in dana potem, ko sem izjavil, da je bila sodna obravnava podobna vaški veselici. Prostor je bil neprimeren, kar je javnost lahko videla. Želel sem biti nazoren in sem dejal, da je bilo videti, kot da smo na vaški veselici. Očitek mi je vrnila, a veselico je »zagrešilo« kar sodišče samo. Me pa veseli, da je predsednica potem spremenila svoje stališče, ugodila naši vlogi,. in se je sojenje preselilo v največjo sodno dvorano v Ljubljani.

 

Zakaj niso že pred tem izbrali primerne dvorane?

 

Ker se sodišče trudi čim bolj omejiti javno spremljanje sojenja. Temu je bila namenjena tudi razprava v mali dvorani. Ves čas tega sojenja si medijem prizadevajo omejiti poročanje. To se kaže tudi s po mojem mnenju neutemeljenim ukrepom sodnice na prejšnji obravnavi, ko je medijem prepovedala poročanje. Pri tem je treba opozoriti, da javnost poizkušajo zavajati s tem, da ukrep sodnice prikazujejo kot vzpostavljanje reda v sodni dvorani. Red ni bil moten, saj sodnica tega ni opazila, ampak so ji to sporočili »tisti, ki v ozadju spremljajo proces«. Tudi ni res, da bi kateri od medijev neposredno prenašal obravnavo. Šlo je za poročanje, to pa je dovoljeno.

 

Ni bila (pre)mala dvorana izbrana zato, ker sojenje poteka na okrajnem in ne na okrožnem sodišču?

 

Tako sodni red kot zakon o kazenskem postopku pa tudi sodbe vrhovne sodišča pravijo, da se primernost dvorane presoja glede na število obdolžencev in interesa javnosti za spremljanje sojenja. Sodišče bi lahko zlahka predvidelo, da mora sojenje potekati v večji dvorani. Navsezadnje so to tudi priznali in omogočilo delo v razpravni dvorani okrožnega sodišča, ki sprejme več kot sto ljudi. Neumno se je bilo izpostavljati vsem tem težavam, zaradi katerih se je zgražala javnost. Razen seveda, kot rečeno, če je bil namen zaradi majhnosti dvorane sojenje čim bolj zapreti, da bi bilo o njegovem poteku čim manj izčrpnega poročanja.

 

Prostor zdaj ni več razlog za nadaljevanje »veselice«?

 

Razmere za kakovostno delo so zdaj dobre, sodnica pa se je odločila za ukrep, ki ne temelji na sodnem redu, čeprav je tako trdila. Procesno vodstvo je v njenih rokah, zato zoper to ni mogoča pritožba. Ker je nekdo sproti poročal o obravnavi – ni pa razprave snemal in prenašal – je menila, da to moti red v dvorani in odredila, da moramo vsi oddati kakršnakoli komunikacijska sredstva, ki jih imamo pri sebi. 

 

Bi se priče, ki čakajo pred dvorano, zaradi sprotnega poročanja lahko seznanile z obravnavo in pričanjem drugih prič?

 

Obravnava je javna. Mediji lahko o tem kadarkoli poročate. Dostikrat se lahko priča iz medijev seznani s potekom obravnave, vendar je ne glede na to dolžna pričati po resnici. Vrhovno sodišče je nekaterim medijem izdalo tudi dovoljenje za snemanje do glavne obravnave, ki se bo začela z branjem obtožnega predloga. Ukrep sodnice je nesorazmeren in brez podlage v sodnem redu. Tako gospodu Janši in meni kot zagovorniku ne more prepovedati, da imava pri sebi tehnični pripomoček, s katerim oblikujeva zagovor. V svojem ipadu imam pripravljenih niz sodb vrhovnih sodišč. Le zakaj bi že ob tako obsežnem spisu nosil s seboj še nekaj kilogramov gradiva? Težko je predvideti potek obravnave, rad bi bil dobro pripravljen in imel pri roki precedenčne sodbe.

 

VEČ V TISKANI IZDAJI