Zagovornika poslovneža Walterja Wolfa in direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča sta za STA potrdila, da sta se na sklep sodnice Barbare Klajnšek, da zavrne predlog za izločitev dokazov v zadevi Patria, pritožila. Tako Wolfov odvetnik Andrej Kac kot Črnkovičev Dejan Markovič sta pritožbo na višje sodišče naslovila v torek.
Marković je menil, da so argumenti v pritožbi "zelo dobri", podani pa so v smislu nespoštovanja ustavnih pravic. Sodnica namreč v sklepu po njegovih besedah ni rekla nič, sam pa je prepričan, da dokazov, ki se nanašajo na kršitve slovenskih ustavnih določb, ni mogoče uporabiti. Svoje argumente je Marković podkrepil z dvema sodbama evropskega sodišča za človekove pravice glede kršitve človekovih pravic na Finskem.
Je pa Marković opozoril, da pritožba na tovrsten sklep sodnika sploh ne bi smela biti dovoljena, saj zakon tega ne predvideva. Po njegovih besedah je možna le pritožba na pravni pouk. A Klajnškova je po njegovih besedah v pravnem pouku navedla, da je pritožba mogoča, zato se je tudi pritožil. To je sam tudi navedel v uvodu pritožbe.
Prav zaradi tega je po Markovićevi oceni možno, da narok, ki je razpisan za prihodnji ponedeljek, bo. Višje sodišče lahko zavrže pritožbo prav zato, ker ta ni predvidena v zakonu, za kar bi, tako Marković, "porabili pet minut". Če pa se bodo višji sodniki vsebinsko odločali, se lahko zadeva zavleče in naroka v ponedeljek ne bo. Možno pa je tudi, da jim odločitev višjega sodišča posredujejo na ponedeljkovem naroku.
Sojenje peterici, ki je v zadevi Patria obtožena kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo ali pomočjo pri korupciji, se je sicer začelo v začetku septembra, vendar pa je obramba še pred začetkom glavne obravnave zahtevala izločitev nekaterih dokazov, pridobljenih na Finskem in v Avstriji.
Po oceni obrambe naj bi bili ti dokazi namreč pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Obramba je sicer ob izločitvi dokazov zahtevala tudi izločitev sodnice Klajnškove, saj naj bi se ta že pred začetkom glavne obravnave seznanila s temi dokazi.
Tožilec Andrej Ferlinc na drugi strani meni, da "trdovratnost" obrambe in količina dokazov, ki jih želi izločiti, zgolj dokazujejo pomembnost teh dokazov. Po Ferlinčevi oceni kršitve temeljnih pravic niso podane, saj pravni red Avstrije in Finske gotovo "zagotavlja spoštovanje človekovih pravic".
