Slovenski Watergate: kakšne podatke je Janšev operativec Žugelj zahteval od bank?

Preiskovalna komisija DZ pod vodstvom poslanca največje vladne stranke Svoboda Rezarja po februarski potrditvi vmesnega poročila, ki se je nanašalo predvsem na ugotovitve o sumih vmešavanja premierja Roberta Goloba v delo policije, nadaljuje svoje delo s preiskovanjem domnevnih nepravilnosti in morebitnih zlorab pooblastil urada za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše.

Komisija je s pridobljenimi informacijami in izvedenimi zaslišanji zaznala resne sume, da je nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj pridobljene podatke o bančnih računih posameznikov in pravnih oseb od bank prejemal tudi zunaj utečenih in s pravilnikom določenih poti, ki zagotavljajo sledljivost in zaščito takšne občutljive dokumentacije, je na današnji novinarski konferenci sporočil predsednik komisije Rezar.

Po njegovih navedbah je bil na enem od zaslišanj namreč izpričan tudi sum, da so bili občutljivi podatki o bančnih računih posameznikov in pravnih oseb poslani kar po navadni pošti, pošiljka pa naj bi bila naslovljena neposredno na tedanjega direktorja Žuglja.

Preiskovalna komisija je tako na ljubljansko okrožno sodišče podala zahtevo za sodni zaseg relevantne dokumentacije. Pri tem od izbranih slovenskih bank zahteva, da predložijo popis vseh zahtev, ki so jih v času prejšnje vlade prejele od urada za preprečevanje pranja denarja, vključno s seznamom vseh prilog, ki so bile del komunikacije. "Izrecno zahtevamo navedbo načina dostave, torej ali je bila dokumentacija posredovana preko elektronskega sistema, po navadni pošti, preko kurirja ali celo kako drugače," je navedel Rezar.

Banke pa so po njegovih besedah pozvali tudi, da v primerih, ko dostava dokumentacije ni potekala prek elektronskega sistema, pojasnijo, zakaj so se odločili za alternativni način. "To je ključno, saj interni pravilniki jasno določajo, da se mora dokumentacija izmenjevati preko elektronskega sistema, ki omogoča revizijsko sled, transparentnost, sledljivost in zahtevano stopnjo kodiranja in seveda varovanja tajnih podatkov," je dejal Rezar.

Kot je še zatrdil, predmet preiskave niso banke, pač pa preiskovalna komisija ugotavlja, v kakšnem obsegu je potekala domnevna zloraba.

Rezar podatke pričakuje jeseni, sam pa ne vidi razloga, da sodišče ne bi ugodilo zahtevi preiskovalne komisije.