piran, električni avtobus, strunjan, odsluženo vozilo Svet24.si

Po sedmih letih le še za odpis, vseeno tudi v ...

formula-1 Svet24.si

Madžari vlagajo desetine milijonov v dirkališče

mulj, prevalje, poplave Necenzurirano

Eni smo bili solidarni, drugi so bogateli. In temu...

protest novinarji rtvs bobo Reporter.si

RTVS je vreča brez dna: dobili bodo višje ...

pogacar mourinho Ekipa24.si

Mourinho izzval Pogačarja, zdaj pa je Portugalec ...

zakulisje-kmetije-2023 Njena.si

Napeto kot struna: zaključek šova Kmetija

luka doncic reklama Ekipa24.si

Vsi govorijo o Dončićevem izboru pesmi v kultni ...

Slovenija

Direktor in njegovi ljudje urad spremenili v Janševo tajno politično policijo?

Deli na:
Direktor in njegovi ljudje urad spremenili v Janševo tajno politično policijo?

Damjan Žugelj - Foto: Sa.R.

Vsebine za vmesno poročilo preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je dovolj, meni predsednik komisije Aleš Rezar. Še pred pripravo poročila pa se bodo odločili, ali bodo nekdanje zaposlene na uradu za preprečevanje pranja denarja, vnovič zaslišali. "Vsaj eno bomo," je dejal.

Pred člani komisije so namreč minuli teden pričali nekdanji direktor urada Damjan Žugelj, nekdanji namestnik direktorja urada Damjan Režek in nekdanji uslužbenki urada Simona Kaučič in Petra Zakrajšek. "Krepijo se sumi, da se je urad za preprečevanje pranja denarja pod vladavino Janeza Janše spremenil v nekakšno tajno politično policijo, s katero je SDS vohljala za bančnimi računi vseh tistih, ki jim niso bili po volji," je danes dejal predsednik preiskovalne komisije DZ Aleš Rezar (Svoboda).

Glede petkovih zaslišanj pa je ocenil tudi, da so se priče "očitno dogovorile za taktiko prikrivanja", njihove izjave pred komisijo pa da so izkazale predhodno usklajevanje prič. "Pričanje Petre Zakrajšek in Damjana Žuglja se je v pomembnem delu skladalo oziroma sta uporabila celo enake besedne zveze," je izpostavil Rezar.

Po njegovih besedah je sicer v petek zmanjkalo časa, da bi povabljenim pričam zastavili vsa vprašanja, zato bodo razmislili, ali bodo priče znova povabili. Zatem bi lahko sledila priprava vmesnega poročila, a to bo terjalo nekaj časa, zato Rezar dvomi, da bi jim ga uspelo pripraviti do parlamentarnih počitnic.

Po Rezarjevih navedbah pa je komisija tudi pridobila indice, da je v času tretje vlade Janeza Janše tedanji politični vrh usmerjal delo urada, zato bo Rezar kot predsednik komisije nadalje razčiščeval tudi vlogo nekdanjega premierja Janše, tedanjega državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča, tedanjega notranjega ministra Aleša Hojsa in nekdanjega šefa finančne uprave Ivana Simiča. Rezar pričakuje, da bodo najprej nadaljevali z izvajanjem dokazov, nato pa bo najverjetneje sledilo tudi pričanje omenjenih pred preiskovalno komisijo.

Rezar je ob tem napovedal še "pospešeno" raziskovanje omenjenih sumov, pričakuje, da bodo pri tem naleteli tudi na različne postopkovne ovire. "A ne bom dovolil, da kdorkoli vpliva na potek ali tempo dela preiskovalne komisije," napoveduje njen predsednik.



Po njegovih navedbah pa bo komisija morala v nadaljevanju tudi razčistiti, kdo je politično odgovoren, da je nekdanji direktor urada Žugelj leta 2021 dobil dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. "Preiskovali bomo tudi, ali je Žugljev dostop do strogo tajnih podatkov potencialno problematičen zaradi njegovega očitno tesnega sodelovanja z oblastmi v Srbiji," je še dodal Rezar.

Kot je še navedel, pa so priče doslej izpovedale, da se je kmalu po prihodu Žuglja na uradu izoblikovala posebna operativna skupina in vzpostavila posebna soba T, do katere so imeli dostop samo redki zaposleni. "Preverjamo, ali gre izključno za člane posebne operativne skupine. Če se to izkaže za resnično, govorimo o sestajanju direktorja v tajni sobi po izboru lojalnih zaposlenih, ki so najmanj usposobljeni ali pa celo popolnoma brez izkušenj in ne oklevajo pri izvajanju zadanih nalog. Skupina je bila zadolžena za posebne primere in je delovala po navodilih Žuglja, njeni člani pa so imeli izkaznice SDS ali pa so bili povezani z vidnimi člani stranke," je dejal Rezar.

Predsednik preiskovalne komisije tako vztraja, da za zdaj prioriteta komisije ostaja preiskava sumov zlorab urada za preprečevanje pranja denarja. Medtem pa še vedno ni jasno, kdaj naj bi glede njegove vpletenosti pri aretaciji domnevnih ruskih vohunov pred komisijo pričal premier Robert Golob.

Po besedah Rezarja je bilo predsedniku vlade vabilo poslano, nanj se je tudi odzval, dogovarjali so se za zaslišanje v terminu seje v začetku julija, zdaj pa bodo najverjetneje v tem terminu nadaljevali s preiskavo zgodbe na uradu za preprečevanje pranja denarja, saj da je "tukaj dejansko jedrna zgodba, ki mora doseči nek epilog".

Glede termina zaslišanja predsednika vlade pa se bodo nato ponovno usklajevali, je še navedel Rezar.