Simona Kaučič, ki je v času Žuglja opravljala funkcijo vodje sektorja za sumljive transakcije, je poudarila, da je vse naloge opravljala skladno z zakonodajo in mednarodnimi predpisi. Na uradu se je zaposlila oktobra 2020, zapustiti pa ga je morala v začetku julija 2022, ko je dobila izredno odpoved.
"Gre za povračilne ukrepe zoper mene, ker sem prevzela vodenje sektorja za sumljive transakcije, ker sem delovala pod okriljem takratnega predstojnika urada Damjana Žuglja in ker smo takrat na uradu zaznali vrsto nepravilnosti iz preteklosti in nanje opozarjali," je poudarila. Zavrnila je navedbe nekaterih predhodno zaslišanih prič, da za vodenje sektorja ni bila dovolj strokovno usposobljena, kar je podkrepila s podatkom, da je bila pred prihodom na urad 14 let zaposlena na Fursu.
Poglejte eksplozijo Branka Grimsa – vse, da bi preprečil za SDS neugodna zaslišanja! (VIDEO)
Potrdila je, da se je v času, ko je bila zaposlena na uradu, udeležila več sestankov na Fursu. Na enem od sestankov so govorili o zaostankih urada, nikoli pa o anonimnih prijavah, ki so jih prejemali na uradu. Ni pa se spomnila, da bi bila kdaj na sestanku pri Simonu Starčku, ki je nekaj časa vodil Furs. Prav tako ni nikoli komunicirala z nekdanjim državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem.
Kaučič je poudarila, da je urad pri svojem delu samostojen in neodvisen in sam odloča, katere prijave bo obravnaval in katere ne. Da se je v času Žuglja povečalo število anonimnih prijav, na podlagi katerih je urad odprl preiskave, pa je pripisala temu, da se je pod njegovim vodenjem povečalo zaupanje v urad.
Predsednika preiskovalne komisije DZ Aleša Rezarja je med drugim zanimalo, kaj so bili elementi tveganja, na podlagi katerih so se v uradu odločili za preiskavo v primeru škofa Sajeta in novinarske hiše Necenzurirano. "Vsi ti primeri, ki jih naštevate, pa verjetno jih je še kaj, so se obravnavali senatno," je odgovorila Kaučič. Po njenih pojasnilih je bilo v senatu več članov, nekateri so še vedno zaposlenih na uradu.
Izmenjevanje podatkov s tujimi uradi, predvsem s srbskim v zadevi Telemach, je po njenih navedbah potekalo po zaščiteni elektronski poti. Podatki se niso fizično prenašali preko meje, je zatrdila.
Tudi nekdanja uslužbenka urada in članica stranke SDS Petra Zakrajšek je poudarila, da nihče nikoli ni izvajal političnega pritiska na njeno delo na uradu, ampak so se odločitve o preiskavi primerov sprejemale na podlagi senatnega odločanja. Prav tako ni bila seznanjena, da so na uradu primer škofa Sajeta, ki ji je bil dodeljen v reševanje, odprli že drugič. Na uradu so primer Saje namreč ponovno odprli le nekaj dni zatem, ko je eden od analitikov urada ocenil, da ne vsebuje elementov suma pranja denarja, in to na podlagi identične anonimne prijave, so poudarili člani komisije.
"Ne vem, koliko anonimnih prijav je bilo, ne vem, komu so se dodeljevale, prav tako mi ni poznano, da je bil ta primer dvakrat na senatnem odločanju," je poudarila. Prav tako se ni spomnila, kateri elementi za sum pranja denarja so se pojasnili v tej zadevi.
Zakrajšek, ki se je na uradu zaposlila 1. oktobra 2021 v sektorju za mednarodno sodelovanje, 4. julija 2022 pa je skupaj s še štirimi sodelavci prejela izredno odpoved delovnega razmerja, je sicer prepričana, da so morali urad zapustiti zato, ker je šlo za političen obračun, za katerim stoji predsednik vlade Robert Golob. "Saj je Golob javno povedal, da je treba slovenijo očistiti janšizma," je poudarila. Pred prihodom na urad je bila direktorica javnega zavoda zavod za turizem Grosuplje.
Rezarja je zanimalo še, ali si je v četrtek naložila aplikacijo Telegram, kar je Zakrajšek potrdila. Potrdila je tudi, da je včeraj po Telegramu govorila z Žugljem, zanikala pa je, da bi govorila o današnjem zaslišanju pred komisijo.
V obdobju, ko je urad vodil Žugelj, se je kadrovski načrt stalno spreminjal, bilo je veliko odhodov in prihodov na urad, pa je komisiji povedal Damjan Režek. Na uradu je bil s prekinitvami skupno zaposlen 25 let. Med drugim je bil zadolžen za kadrovske in finančne zadeve, od oktobra 2023 je upokojen.
Po njegovi oceni je z odhodom nekaterih uslužbencev v tem obdobju na uradu nastala velika strokovna vrzel. Še posebej boleč je bil za Režka odhod nekdanjega vodje sektorja za sumljive transakcije Lea Pongračiča, ki je sicer pričal na eni od prejšnjih sej komisije.
"Težko bi ocenjeval, na kakšni podlagi so bili sprejeti novi sodelavci, lahko pa ocenim, da nihče od njih ni imel ustreznih izkušenj. Razen kolegice, ki je prišla iz finančne uprave, nihče ni prihajal iz okolja, kjer bi se lahko seznanil s področjem pranja denarja. So pa vsi izpolnjevali formalne pogoje," je med drugim poudaril Režek.
