Slovenski Watergate: pod Žugljem se je povečalo število preiskav na podlagi anonimk, je pričal nekdanji sodelavec

Nekdanji vodja sektorja za sumljive transakcije v uradu za preprečevanje pranja denarja Leo Pongračič je z delom v uradu začel leta 1999. Ko je vodenje urada leta 2021 prevzel Žugelj, pa je bil premeščen na Furs. Razlogov za premestitev mu uradno niso pojasnili, "ustno pa sem bil seznanjen, da se strateški pogledi takratnega vodje urada in moji pogledi ne ujemajo, kar je bilo verjetno tudi res", je včeraj pred komisijo povedal Pongračič, ki je zdaj znova zaposlen v uradu kot sekretar.

Glede skokovitega porasta anonimnih prijav v času, ko je urad vodil Žugelj, je pojasnil, da zakon sicer predvideva, da urad sprejema in analizira tudi prijave drugih prijaviteljev, vendar v uradu do leta 2014 nikoli niso odpirali primerov na podlagi tovrstnih prijav. Anonimne prijave so običajno motivirane ali vsebujejo zelo splošne podatke, treba je tudi oceniti njihovo verodostojnost. To pa je težko, če ni podatkov, je poudaril.

Kot je pojasnil, so v preteklosti prejeli do eno anonimno prijavo na leto, potem pa je bilo teh prijav tudi več kot 20, kar se mu zdi ogromno. Več anonimk je bilo po njegovem spominu naslovljeno neposredno na Žuglja. Potrdil je tudi, da so ga po prihodu Žuglja v urad klicali iz banke in preverjali, ali je zahteva urada verodostojna oziroma ali so v uradu spremenili protokol glede pošiljanja zaprosil. Ugotavlja tudi, da so pri uradnih zaznamkih o odprtju primera manjkale ključne vsebinske informacije, na podlagi katere je urad pod Žugljem odprl preiskavo in začel zbirati informacije.

Predsednika komisije DZ Aleša Rezarja (Svoboda) je zanimalo tudi povečevanje števila vpogledov v transakcijske račune. Mediji so sicer poročali, da je urad pod vodstvom Žuglja na podlagi anonimke sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij, je prvi poročal spletni portal N1.

Pongračič je na podlagi lastnih izkušenj pojasnil, da urad povprečno na posamezen primer vpogleda v tri ali štiri bančne račune. Vpogledov je sicer lahko tudi več, vendar je to običajno za primere, ki jih urad obdeluje skupaj s policijo in tožilstvom, ali ko gre za velike kriminalne združbe, je pojasnil. Da bi nekdo naenkrat vpogledoval v več sto računov, pa se Pongračiču s strokovnega vidika zdi neobvladljivo.

Preiskovalna komisija je med svojim delom sicer zaznala tudi primere anonimnih prijav, ki so na splošno opisovale, da prihaja do pranja denarja zaradi transfernih cen in neznanih virov financiranja. Te anonimne prijave pa so potem postale osnova za odprtje preiskave, je dejal Rezar.

"Jaz tega ne bi napisal," je odgovoril Pongračič. Po njegovih pojasnilih mora biti ocena za odprtje preiskave vsebinska, transferne cene pa so splošen pojem oziroma floskula, je ocenil.

Člane komisije je podrobno zanimala tudi selitev arhiva urada, saj so ugotovili, da je bil del arhiva preseljen na ministrstvo za finance. Pongračič je odgovoril, da ne ve, kdaj natančno je prišlo do selitve. Prav tako ne ve, kdo ima zdaj dostop do arhiva in do ključev oziroma, kaj se danes dogaja z arhivom, kar je po njegovi oceni veliko tveganje za urad.

Zanikal je, da bi Žugelj od njega zahteval dokumente, ki se navezujejo na direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča.

Parlamentarna preiskovalna komisija bi morala včeraj zaslišati tudi Damjana Žuglja in še nekdanji uslužbenki urada Petro Zakrajšek in Simono Kaučič, vendar jih na zaslišanje ni bilo. Zato je komisija sprejela sklep, s katerim je Rezarja pooblastila, da se jim vabilo na zaslišanje vroči s pomočjo detektiva, je v izjavi za javnost poudaril Rezar.

Če se omenjeni ne bodo odzvali tudi na naslednje zaslišanje, pa ima komisija pripravljeno strokovno pričo, "tako da zaslišanje na tisti dan zagotovo bo." Tema o delovanju urada se mi zdi prepomembna tema, da je ne bi do konca raziskali ali eventualno predali preiskovalnim organom, ker gre za enega najhujših sumov zlorab urada.

Veliko je tudi pozivov, da se pred komisijo povabi predsednika vlade Roberta Goloba. Rezar je poudaril, da se glede termina usklajujejo s kabinetom predsednika vlade in da bodo to izvedli v čim krajšem času. Za zaslišanje imajo rezerviranih več terminov, zato ne dvomi, da bodo to uspeli izvesti še pred pred parlamentarnimi počitnicami. Zavrnil je očitek, da pri tem zavlačujejo. "Če bi šlo za zavlačevanje, ga niti ne bi zaslišali," je dejal.

Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce je oktobra lani kazensko ovadil NPU, Specializirano državno tožilstvo pa je vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Žuglja in še pet oseb, osumljeni so zlorabe zaradi domnevno nezakonitega brskanja po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij.