Ob pojavu novega koronavirusa so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že pred časom pripravili navodila in vse potrebne obrazce za zdravstvene delavce in epidemiologe. Glede na razvoj dogodkov bodo navodila prilagajali ter jih objavljali na spletni strani inštituta. Protokoli v posameznih bolnišnicah in zdravstvenih domovih pa vključujejo tudi njihove posebnosti.
Zdravstveni delavci morajo nemudoma obvestiti epidemiologa območne enote inštituta, ki bo v pomoč pri presoji o utemeljenosti suma na okužbo s koronavirusom. Poleg tega bo pridobil dodatne podatke, vključno s podatki o bolnikovih kontaktih. Navodila zdravstvenim delavcem vključujejo tudi prikaz pravilne uporabe osebne varovalne opreme za obravnavo sumov in potrjenih primerov okužbe ter potek obravnave osebe s sumom na okužbo.
V Zdravniški zbornici Slovenije pa odgovorne pozivajo k vzpostavitvi mreže vstopnih točk po državi, kamor bi bolniki s sumom na okužbo z novim koronavirusom lahko poklicali in odšli na pregled. Mreža ambulant in kontaktne številke bi morale biti javno objavljene za celotno Slovenijo in preko vseh medijev, so prepričani.
Na ministrstvu za izobraževanje so vodilne pozvali v izobraževalnih ustanovah pozvali, naj po lastni presoji konkretnih primerov ocenijo stopnjo tveganja in v primeru nenujnih dejavnosti prilagodijo svoje aktivnosti. Na Univerzi v Ljubljani so tako že sprejeli prve ukrepe. Med drugim vse študente in sodelavce, ki so se zadnjih 10 dni mudili v italijanskih krajih, ki so trenutno v karanteni zaradi koronavirusa, in tiste, ki so v tem času bili v drugih krajih zunaj Evrope, kjer je znano, da obstaja epidemija koronavirusa, pozivajo, naj prihodnja dva tedna ostanejo doma.
Svoje nasvete, kako se obvarovati pred novim koronavirusom, je za duhovnike in vernike podala tudi Slovenska škofovska konferenca. Med drugim vernikom priporoča, da se verskih obredov udeležijo le, če so zdravi. Ob vstopu v cerkev naj se ne križajo z blagoslovljeno vodo, obhajilo pa naj prejemajo samo na roko.
Še posebej zaskrbljeni pa so v občinah ob italijanski meji. Župani severnoprimorske regije so sprejeli sklep, da pozovejo pristojne ustanove in ministrstvo za zdravje, naj jih redno obveščajo o trenutnem stanju in sprejetih ukrepih za preprečevanje širjenja okužb. V. d. direktorja šempetrske bolnišnice Radivoj Nardin pa je županom povedal, da so v bolnišnici pripravljeni na morebitne bolnike s koronavirusom. Že v kratkem naj bi jim z ministrstva za zdravje zagotovili hitre teste za odkrivanje obolelih in to v zadostnih količinah.
Istrske občine pa bodo vladi poslale poziv, naj njihovo območje zaradi večje izpostavljenosti koronavirusu obravnava prednostno, je po današnjem sestanku predstavnikov obalnih občin in drugih ključnih služb povedal koprski župan Aleš Bržan. Želijo še, da se testiranja na okužbo z novim koronavirusom izvajajo tudi v Kopru, saj zaenkrat testirajo le v Ljubljani in Mariboru.
Po napovedih generalne sekretarke na ministrstvu za zdravje Simone Repar Bornšek se bodo o možnostih testiranja v sredo pogovarjali še z laboratorijem za Primorsko. Napovedala je še, da bodo na ministrstvu vsak dan opoldne javnost obvestili o odvzetih brisih in morebitnih potrjenih primerih okužbe s koronavirusom.
Strah pred širjenjem koronavirusa je precej opazen tudi v trgovinah in trgovskih centrih ter lekarnah. Kupci po navedbah trgovcev opravljajo večje nakupe, več pa je predvsem povpraševanja po osnovnih živilih in izdelkih z daljšim rokom uporabe.
Danes je zasedal tudi odbor DZ za zdravstvo. Sejo, namenjeno seznanitvi s stanjem pripravljenosti Slovenije na morebitni izbruh koronavirusa, so prekinili, nadaljevali jo bodo v ponedeljek. Tedaj bodo po oceni predsednika odbora Franca Trčka (Levica) že dorečeni vsi ukrepi države. Seje se je sicer udeležil tudi italijanski veleposlanik Carlo Campanile, ki je povzel razmere v Italiji ter pozval k transparentni komunikaciji za preprečitev širjenja neresnic.
Novi koronavirus je po besedah virologinje Tatjane Avšič Zupanc genetsko zelo podoben virusu sars. Če je smrtnost zaenkrat nižja, kot je bila pred leti ob izbruhu sarsa, pa beležimo desetkrat več obolelih kot takrat.
Pri sarsu je bila sicer smrtnost ocenjena na približno deset odstotkov, pri novem virusu je nekje proti trem odstotkom.
Ker gre za nov virus, pa odgovorov na vsa vprašanja še ni. Znano je, da se kot ostali koronavirusi prenaša kapljično, s tesnim stikom, zato toliko opozoril o preventivnih ukrepih ob kašljanju in kihanju ter pomenu dosledne higiene rok. Virus namreč lahko verjetno kar nekaj časa ostane na površinah, recimo kljukah, mizah ali naših rokah, in ga lahko, če se na primer pomanemo po očeh, dotaknemo ust ali nosu, vnesemo v sluznice.
Nasveti za umivanje rok
