Reporter
E-novice
Digitalna naročnina
Reporter
Naroči

Senčni kralj: bo Goloba še kdaj obsijalo sonce?


Za Golobovo politično prihodnost bo ključno politično dogajanje jeseni, ko nas čakajo najmanj en referendum in lokalne volitve.

robert golob.jpg
Primož Lavre
Robert Golob v poslanski klopi.

 

Velikost pisave

Manjša
Večja
 

Mesec dni po izvolitvi četrte vlade Janeza Janše je prejšnji premier Robert Golob napovedal ustanovitev svoje vlade v senci, ki bo začela delati 13. septembra, na stoti dan vlade. S tem je sporočil, da se ne bo poslovil iz politike, ampak da bo deloval tudi v opoziciji.

Ko je predajal posle premierju Janši, je napovedal svojo vrnitev v vladne sobane, a v štirih letih, če bo vlada zdržala ves mandat, se lahko še marsikaj spremeni.

Spomnimo na dva primera: Anton Rop je po izgubljenih volitvah leta 2004 prav tako odšel v opozicijo, a že naslednje leto so ga v stranki zamenjali z Jelkom Kacinom, sam pa se je tri leta pozneje preselil v SD. Zoran Janković, potem ko ni zbral dovolj glasov za mandatarja, se je vrnil na položaj ljubljanskega župana, kamor je bil vnovič izvoljen, pozneje je vlado prevzela Alenka Bratušek, stranka pa je razpadla in izpadla iz parlamenta.

Zato bo moral Golob, če bo hotel ostati v politiki, zelo trdo delati. S senčno vlado, ki bo namesto resorjev štela šest delovnih področij, bo težko ponujal alternativo. Sploh ker ni znano, koga bo vanjo sploh povabil.

Če bodo to strokovnjaki, kot je Nika Kovač, potem bo težko prepričljiv. V njej tudi verjetno ne bo nekdanjih koalicijskih partneric, saj še niti vabila niso dobile. Če primerjamo s strokovnim svetom SDS, ki je veljal za vlado v senci, so bili tam veliko bolj organizirani. Vsak odbor je lahko ponudil svojega kandidata za ministra.

Tako Janša ob izvolitvi za mandatarja ni imel težkega dela: za vsak resor je lahko našel po dva ali več kandidatov. Golob pa je imel velike težave, ko je kakšen minister odstopil, a to lahko s senčno vlado popravi. Toda za zdaj je ta videti zgolj kot piarovska poteza.

Za Golobovo politično prihodnost bo ključno politično dogajanje jeseni, ko nas čakajo najmanj en referendum in lokalne volitve. Če bo(do) referendum(i) zaupnica vladi, bodo lokalne volitve preizkušnja predvsem za največjo opozicijsko stranko.

Težko bo sicer premagala SDS, ki ima najbolj organizirano lokalno mrežo, a obdržati bo morala vodilno vlogo znotraj levega bloka. SD ima namreč zelo močno lokalno mrežo, precej bolje organizirano kot Svoboda.

To lahko vpliva na javnomnenjsko podporo Svobodi. Če se ta omaje, potem se bo odprla »avtocesta« za iskanje novega obraza na politični levici in za Golobov odhod iz politike. Drugo vprašanje pa je, ali bo nekdanji »sončni kralj« zdržal štiri leta v senci ali bo raje že prej poiskal svojo priložnost kje drugje »na soncu«.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter

Ostanite obveščeni


Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.

REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025

 

Vse pravice pridržane.