Računsko sodišče je z revizijo uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in pogodbami v NLB, katere poročilo danes obravnava komisija DZ za nadzor javnih financ, pohitelo, saj se je za ta čas napovedoval začetek privatizacije. Kot je zatrdil prvi mož NLB Blaž Brodnjak, je banka na to pripravljena. "Lahko jo sprožimo takoj," je dejal.
Medtem ko se mednarodne skupine po njegovih navedbah bolj ali manj intenzivno ukvarjajo z izzivi okolja nizkih obrestnih mer ter že sprejete ali napovedane nove regulacije, ki napovedujejo radikalno zniževanje prihodkov ob hkratnih velikih stroškovnih omejitvah, se v NLB ukvarjajo s pospravljanjem kleti in podstrešij ter pregledovanjem s strani številnih institucij.
Brodnjak je naštel, da so NLB v zadnjih 12 mesecih pregledovali računsko sodišče, finančna uprava, komisija za preprečevanje korupcije, Nacionalni preiskovalni urad, tožilstvo in policija, bančna komisija DZ, SDH, ministrstvo za finance, redna revizija, izredna mednarodna revizija, skrbni pregled svetovalca za privatizacijo in mednarodne pravne pisarne, Banka Slovenija, Evropska centralna banka, Evropska komisija, Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev.
"In to v času, ko je banka soočena z zgodovinskimi izzivi zaradi obrestnega okolja in uničujoče konkurence s strani mednarodnih bank, ki so se večinoma izognile prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, zdaj pa pobirajo smetano in manj tvegane posle pod cenami, ki jih mi zaradi zavez Evropski komisiji ne moremo sprejemati," je orisal članom komisije DZ pred razpravo o ugotovitvah računskega sodišča.
Letos so oblikovali strategijo NLB za srednjeročno obdobje "z ekstremnimi poslovnimi izzivi" ter peljali priprave na privatizacijo, ki naj bi se zaključile v teh dneh, je dodal. Spomnil je, da je NLB letos državi izplačala za 43,9 milijona evrov dividend. "Pričakujemo, da bomo dividende v vsaj tej višini v naslednjem strateškem obdobju izplačevali vsako leto, s čimer državno pomoč vračamo," je izpostavil.
Glede obsega slabih posojil je povedal, da je NLB že lani dosegla ciljni obseg slabih posojil, načrtovan za letos, ki so jih v skupini zmanjšali za 727 milijonov evrov ali za 52 odstotkov. "To ocenjujemo za uspešno in ob nadaljevanju takšne dinamike bi NLB evropsko povprečje obsega slabih posojil dosegla v letu 2018 ali 2019," je napovedal.
Tega po njegovih besedah niso delali le z odpisi, temveč tudi z izterjavami. Konec leta naj bi se obseg slabih posojil po mednarodni definicij predvidoma spustili pod 11-odstotni delež ali pod 1,4 milijarde evrov v skupini. "Ta znesek je bil konec leta 2012 pri 3,7 milijarde evrov in pokažite mi eno banko v srednji in vzhodni Evropi, ki je blizu temu dosežku," je pribil.
Bil je kritičen do očitkov, da banke ne opravljajo svojega posla: "Vsi želijo videti kri in odgovornost za skoraj vsak ponesrečen posel, hkrati pa od vsepovsod letijo očitki, da banke ne financiramo." In znova je opozoril na omejevanje plač v družbah v državni lasti: "Ob vsem tem so naši prejemki daleč od tržnih in od lokalnih hranilnic s pomembnim sindikalnim vplivom."