Pričakovano: vlada prelaga prodajo NLB na čas po volitvah

V njem predlaga, da se prodajne postopke za NLB odloži in za vmesno obdobje imenuje upravljalskega zastopnika, ki pa ne bo sodeloval pri novih postopkih prodaje, je povzela ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

"Bistvo je, da se v uradnem predlogu komisiji predlaga, da se prodajne postopke za NLB odloži in da se ti začnejo v letu 2018 z namenom, da se zaključijo leta 2019. Za vmesno obdobje pa Slovenija predlaga, da se imenuje t.i. upravljalskega zastopnika, ki bi v tem času upravljal s to naložbo države, ne bi pa imel pristojnosti v prodajnem postopku, ki bi ga vodil Slovenski državni holding," je po seji vlade povedala ministrica.

Neodvisni upravljavski zastopnik oz. zaupnik bo izbran na mednarodnem javnem razpisu, so pojasnili na finančnem ministrstvu, soglasje k imenovanju pa bi po vladnem predlogu morali podati tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka.

Glede morebitnih dodatnih kompenzacijskih ukrepov bo Slovenija po pojasnilih ministrstva v pogovorih z Evropsko komisijo zasledovala predvsem cilj dolgoročno vzdržnega poslovanja NLB in ohranitev njenega regionalnega značaja, kar je njen cilj že ves čas neformalnih pogovorov s komisijo v zadnjih tednih.

Vlada je predlog v Bruselj uradno že poslala, po zagotovilih Evropske komisije, ki jih povzemajo na finančnem ministrstvu, pa predstavlja dokument nov pravni okvir za nadaljevanje pogovorov o spremembi zavez oz. za nadaljnje odločitve komisije. Pogovori med stranema se bodo tako nadaljevali, predvidoma v januarju.

V Evropski komisiji so za STA potrdili, da so predlog prejeli, zdaj pa ga bodo proučili. Ob tem so ponovili tudi, da ostajajo v stiku s slovenskimi oblastmi.

Vnovič so tudi zatrdili, da je delna prodaja državnega deleža v NLB pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB v letu 2013 in da so na prošnjo Slovenije maja letos že odobrili bolj postopno prodajo banke v dveh korakih. Še enkrat več so zapisali tudi, da so članice unije odgovorne za spoštovanje svojih zavez.

Kakšen bo izid nadaljnjih pogovorov s komisijo, ministrica ne more napovedati. "Kar nekaj pogovorov smo opravili, potrebna bodo dodatna pogajanja. V tem trenutku težko ocenim, kakšna je stopnja verjetnosti, ampak dosedanji pogovori so bili konstruktivni in računam na takšno držo tudi v prihodnje," je izpostavila. K vsem dodatnim dogovorom s komisijo bo morala sicer na koncu soglasje spet dati vlada.

Ključni cilji vlade po navedbah ministrstva tudi v nadaljevanju pogovorov ostajajo ohranitev kontrolnega deleža 25 odstotkov in ene delnice, izvedba privatizacije po tržnih pogojih, ki bodo omogočili maksimalno povrnitev davkoplačevalskih sredstev, vloženih v sanacijo banke konec 2013, in ohranitev NLB kot močne regionalne finančne ustanove.

Vlada bi prodajo 75 odstotkov minus ene delnice NLB, h kateri se je zavezala konec leta 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki, tako v vsakem primeru preložila na čas po parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Na vprašanje, kaj če bodo takrat prodajni postopki ponovno odloženi, je ministrica odgovorila: "Ponovna sprememba zavez ni nemogoča, verjamem pa, da je vsaka naslednja težja."

Po njenih besedah je namreč vsaka sprememba zavez do komisije "zelo težaven postopek", ki zahteva izpolnitev nadomestnih ukrepov. "Za utemeljitev razloga za spremembo zavez moraš imeti močne, predvsem ekonomske argumente," je pojasnila in izrazila prepričanje, da jih Slovenija v tem trenutku ima. To je nerešeno vprašanje hrvaških deviznih vlog, zaradi katere bi država ob prodaji banke iztržila znatno manj, kot bi sicer lahko.

Vlada tako po njenih zagotovilih intenzivno pripravlja dodatne ukrepe za reševanje te problematike, hkrati pa išče rešitve, kako zaščititi banko pred negativnimi posledicami nespoštovanja mednarodnih pogodb s hrvaške strani. Ob pogajanjih z Evropsko komisijo tako tečejo pogovori za razreševanje tega vprašanja, je povedala Vraničar Ermanova.

Prihodnje leto naj bi stekli tudi privatizacijski postopki za Abanko, k prodaji katere se je država zavezala iz istih razlogov kot za NLB. A tu gre po navedbah ministrice za drugačen postopek: banko se bo prodajalo v celoti z iskanjem strateškega partnerja, in ne po metodi prve javne ponudbe delnic (IPO), kot je bilo predvideno za NLB. "To pomeni, da gre za dva, po izvedbi, dokaj različna postopka," je dodala.