Toda od tu do postopka na sodišču in morebitnih obsodb je še dolga pot, ki zna biti za ženske trnova in enako travmatična, kot so bila zanje dejanja posilstev in spolnega nasilja. O tem priča primer, ki ga razkrivamo v tej številki Reporterja. Dobro leto dni je minilo, odkar je 17-letno dekle azilanta Mustafa Alnajjarja prijavilo za posilstvo, ki naj bi se zgodilo po njunem druženju v nočnem klubu sredi Ljubljane.
Toda 26-letni moški, ki ga dekleta, s katerimi smo govorili, opisujejo kot tipičnega spolnega predatorja, kljub sodni preiskavi (torej gre za utemeljeni sum), ni v priporu. Da ne sodi v pripor, češ da ni pripornih razlogov (begosumnost, ponovitvena nevarnost ali nevarnost vplivanja na priče), sta ugotovili kar dve tožilki z ljubljanskega okrožnega tožilstva.
Absurd je, da so takšnega tretmaja deležne ženske v večinoma feminiziranem tožilstvu in sodstvu.
In to kljub temu, da obstaja pričanje znanke prijaviteljice posilstva, ki je kriminalistu in na sodišču razložila, da je Alnajjar skušal s pomočjo nje celo priti v kontakt z mladoletnico, ki ga je prijavila. Tega mu ni omogočila, pač pa ga je prijavila tudi ona. Mar v tem primeru ne gre za nevarnost vplivanja na priče, ki je priporni razlog!?
Pomeni, da lahko mladoletno (!) dekle, ki je s podporo staršev zmoglo dovolj poguma za prijavo posilstva (o krivdi bo odločalo sodišče, če bo vložena obtožnica), katerikoli dan sredi Ljubljane sreča tega človeka. Pravosodni postopki v Sloveniji pa so dolgi in mučni. Žrtvam posilstev in spolnega nasilja se na ta način vnaprej odvzema pogum in zaupanje, da jih bodo državni organi zaščitili.
Kako naj se počutijo varne, potem ko so bile enkrat že hudo ranjene v telo in dušo? In tega se dekleta, ženske, zavedajo. Ni vprašanje, zakaj ni prijavljenih več tovrstnih kaznivih dejanj, pač pa jih je k sreči vsaj en del. Absurd je, da so takšnega tretmaja deležne ženske v večinoma feminiziranem tožilstvu in sodstvu.