Ustavno sodišče dopustilo referendum o noveli o zakonski zvezi

Ustavno sodišče je v postopku za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma, začetem z zahtevo predlagateljev referenduma Metke Zevnik in Aleša Primca odločilo, da se razveljavi sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o omenjeni zakonski noveli.

Kot so zapisali v utemeljitvi, je zakonska novela neposredno spremenila le opredelitev zakonske zveze. Posredno je sicer s tem res odpravila protiustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, ko je odločilo, da ureditev glede dedovanja istospolnih partnerjev ni ustavna, vendar je poleg tega posegla tudi v večje število področnih zakonov (šlo naj bi za okoli 70 zakonov). "Pri takem zakonodajnem pristopu torej ne gre za neposredno odpravo že ugotovljene protiustavnosti, temveč za ureditev nečesa, kar močno presega tisto, kar nalaga omenjena odločba ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč nikoli ni ugotovilo protiustavnosti veljavne opredelitve zakonske zveze in pogojev za njeno sklenitev," so izpostavili.

Referenduma namreč po ustavi ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo tisto protiustavnost, ki jo je predhodno v svojih odločbah že ugotovilo ustavno sodišče ter o zakonih, ki odpravljajo kršitev človekove pravice, ugotovljeno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice.

A ustavno sodišče je presodilo, da te ustavne določbe "ni mogoče razlagati tako, da referenduma ni dopustno razpisati v primerih, ko državni zbor sprejme zakonsko ureditev, s katero posredno, prek refleksnih učinkov na druga pravna področja, odpravlja protiustavnost, ki jo je že ugotovilo ustavno sodišče. V takih primerih gre namreč za urejanje vprašanj, ki z ugotovljeno protiustavnostjo niso v neposredni zvezi," so zapisali.

Ob tem dodajajo, da DZ sicer sme avtonomno izbrati način, kako in v katerem zakonu bo odpravil protiustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, vendar če to stori na posreden način, tako da spremeni ureditev, glede katere protiustavnost ni bila ugotovljena, to ne more biti razlog za prepoved referenduma.

Ustavno sodišče poudarja še, da v primerih, ko DZ po lastni presoji odpravlja domnevno protiustavnost na področju človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, volja predstavniškega telesa ne more prevladati nad pravico ljudstva, da izvršuje zakonodajno funkcijo neposredno z glasovanjem na referendumu.

Ustavno sodišče torej ni presojalo ustavne skladnosti (še) veljavnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prav tako tudi ne ustavne skladnosti novele, o kateri naj bi se izvedel zakonodajni referendum, pač pa le o sporu med DZ in predlagateljema referenduma, in sicer glede vprašanja, ali je referendum o noveli dopusten, so zapisali v sporočilu.

Glede možnosti, da bi na podlagi volje ljudstva stopile v veljavo domnevno protiustavne zakonske rešitve, ustava določa drug učinkovit mehanizem, prek katerega se lahko take rešitve izločijo iz pravnega reda - z odločitvijo ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti predpisa, je še spomnilo ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovale sodnice Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat, ki so podale tudi odklonilna ločena mnenja. Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnica Marta Klampfer in sodniki Miroslav Mozetič, Ernest Petrič in Jan Zobec.

DZ je 3. marca sprejel novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami heterospolnih parov, vendar pa zaradi začetka postopka za razpis referenduma s strani civilne iniciative Za otroke gre ni začela veljati. DZ je 26. marca zavrnil razpis referenduma o noveli z utemeljitvijo, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Koalicija Za otroke gre je nato vložila ustavno pritožbo zoper sklep DZ. V njej so predlagali odpravo sklepa in dopustitev referenduma.