Slovenski državni holding (SDH) nekaj časa ni želel razkriti, kakšne zadolžitve ima Glavina v SDH po odhodu z mesta predsednice uprave, saj naj bi bila to poslovna skrivnost. Potem ko je z mnenjem, da je poraba javnih sredstev "absolutno javni podatek", posredovala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, so v SDH danes posredovali nekaj več pojasnil.
Kot so spomnili v sporočilu za javnost, je bila Glavina s sklepom nadzornega sveta SDH imenovana na mesto predsednice uprave 23. februarja 2017 za mandatno obdobje štirih let. Z dnem imenovanja je bila skladno z zakoni in internimi akti sklenjena tudi pogodba o zaposlitvi.
Nadzorniki so se nato odločili za predčasno razrešitev Glavine, tako da ji je mandat na mestu predsednice uprave prenehal že s 1. aprilom, torej skoraj dve leti prej. Nadzorni svet je "dobro preučil vse možnosti in prišel do ugotovitve, da je za SDH najbolj ekonomsko upravičeno in gospodarno, da se z gospo Glavina sporazumno razide".
Pri pripravi vsebine sporazuma je, tako v SDH, upošteval dejstvo, da bi Glavini v primeru izpolnitve polnega mandata predsednice uprave pripadalo najmanj 252.000 evrov bruto plače, ki ne vključuje nobenega variabilnega dela prejemkov.
"Glede na to, da je bil SDH v tem obdobju vpet v več pomembnih projektov, smo znanje gospe Glavine prepoznali kot koristno, zato smo se odločili, da bo ostala zaposlena na SDH še določen čas, in sicer največ do konca maja 2020, tako bo lahko še naprej sodelovala pri zaključku aktualnih odprtih zadev, kot so postopki prodaje kapitalskih naložb, strategija turizma in vpeljava analitičnega središča," so danes razkrili v SDH.
Kot so dodali, je bilo dogovorjeno, da bo kot redno zaposlena prejemala enako plačilo, in sicer bruto 10.975 evrov mesečno.
Glavina je bila tretja predsednica uprave SDH od njegove uradne vzpostavitve junija 2014, ko se je preoblikoval iz Slovenske odškodninske družbe. Pred njo sta bila na tem položaju Marko Jazbec in Matej Pirc. Glavino je na čelu SDH začasno nasledil Igor Kržan.
Mandat Glavine je najbolj zaznamovala privatizacija NLB, v njenem času pa je bil zaključen tudi zahteven postopek reševanja in prodaje koprskega Cimosa italijanski družbi TCH Cogeme oz. skladu Palladio Finanziaria, odšla pa je v sklepni fazi prodaje Abanke. V medijih se je omenjalo, da bi je na SDH ostala prav zaradi zaključka te zgodbe. Abanka je bila prodana minuli mesec.