Šef Krke Colarič o kritikah: Večina je "brezveznih"

Analiza poslovanja družbe Krka, ki jo je pred letošnjo skupščino pri madžarski podružnici svetovalne družbe McKinsey naročil SDH, je sicer zajela pet- in desetletno obdobje, a se je osredotočila predvsem na lansko leto, ki je bilo za Krko izrazito težko, je bil v intervjuju za današnjo izdajo Dela kritičen predsednik uprave Krke Jože Colarič.

Trdnost njegovega položaja na čelu družbe je po njegovih besedah povezana z rezultati in ti so, kot pravi, v prvem polletju letos "ne le dobri, temveč odlični".

"Prodaja je višja, višji je dobiček, in to za 30 odstotkov. Izvajalci analize, ki jo je naročil SDH, pa so naredili analizo, skoncentrirano na leto 2016, ki je bilo za nas izrazito težko. In če iz konteksta iztrgaš eno leto, ki je bilo manj uspešno, se mi zdi pa malo mimo," je dejal.

Glavna vzroka lanskih slabših rezultatov sta po njegovih besedah predvsem pritiski na cene zdravil na trgih zahodne Evrope in padec ruskega rublja. S tem se sooča tudi konkurenca, je priznal, a dodal, da je bila Krka bolj občutljiva, ker je tisto leto lansirala veliko novih izdelkov.

Slovenski državni holding (SDH) je analizo - kot je sredi junija v pogovoru za Delo povedala članica uprave SDH Nada Drobne Popovič - naročil, ker je cena delnice Krke leta 2016 med vsemi delnicami v portfelju SDH najbolj padla, poleg tega je strategija upravljanja iz leta 2013 za Krko za lani pričakovala 13,5-odstotno donosnost na kapital, dejansko pa je imela Krka lani 7,6-odstotno donosnost.

Colarič je kritike zavrnil že na skupščini in dejal, da v strategiji vsaki dve leti pripravljajo določene spremembe. Te bodo pripravljene letos jeseni, ne bodo pa "tako korenite, da bi začeli pluti v povsem drugo smer", je povedal.

V pogovoru za današnje Delo je dodal, da bodo osnovna dejavnost še naprej zdravila na recept. Večjih premikov pri zdravilih brez recepta ne načrtujejo. Cene teh res niso regulirane, jih pa močno stiska konkurenca in zanje je treba nameniti veliko sredstev za oglaševanje.

V trenutni strukturi prodaje je po njegovih besedah antibiotikov manj kot devet odstotkov, kardiopreparatov pa 47 odstotkov, medtem ko je bilo pred 25 leti to razmerje obrnjeno. Na drugem mestu je predvsem zahvaljujoč zahodni Evropi segment zdravil za zdravljenje bolezni osrednjega živčevja (pomirjeval, antidepresivov, zdravil za zdravljenje alzheimerjeve in parkinsonove bolezni), tretje največje področje pa so zdravila za zdravljenje prebavil. Dodatno poudarjajo onkološka zdravila, zdravila za diabetes in hiv.

"To so področja, ki so aktualna za razviti svet, in kar je zdaj aktualno tam, bo prišlo v določenem času, zlagoma, tudi na drugo stran sveta. V tem vidimo svojo veliko priložnost," je dejal.

O kritikah je dejal, da je bila večina "brezveznih", ne pa čisto vse: "Zavedamo se na primer, da moramo več storiti pri stroških ali razvijati segment bioloških zdravil, ki bodo postala zelo pomembna tudi na naših trgih."

Colarič je tudi povedal, da njegovo srečanje s predsednikom vlade Mirom Cerarjem ni bilo vezano na dogajanje pred skupščino in kritične medijske članke. Srečala sta se na Brdu pri Kranju v okviru sestanka z drugimi gospodarstveniki in se dogovorila, da se bosta še videla in izmenjala dodatne informacije, je dodal.

Širitev turistične dejavnosti, npr. s Termami Čatež, jih ne zanima, želijo pa zagotoviti organsko rast svoje družbe Terme Krka, med drugim s širitvijo v Strunjanu, kjer čakajo na dovoljenje.