Najprej s pozivi, naj policija zagotovi varnost in enako obravnavo vsakogar, kdor pride navzkriž z zakoni. Odprla so se še vprašanja pošiljanja otrok v šolo in tudi s tem povezane oskrbe z vodo in elektriko. Medtem se je, bilo je 11. avgusta, v Kočevju zgodil napad prebivalcev romskega naselja na policista.

Še vedno je veljaven obsežen nacionalni program ukrepov vlade za Rome med letoma 2021 in 2030. V njem so opredeljeni nosilci in roki za izvedbo ukrepov, razdelani so kazalniki in učinki njihovega spremljanja. Tudi glede varnostnih razmer in policije. Od sprejetja tega programa deluje medresorska skupina.

Predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je po srečanju v vladi dejal: »Tudi danes smo se na tem sestanku ponavljali. Ista vprašanja so v ospredju že več kot trideset let. Govorimo vedno eno te isto.« Rudaš je prav tako »eden te istih«, že od ustanovitve foruma svetnikov leta 2008; prav tako in še dlje predsednik Zveze Romov Slovenije Jožko Horvat Muc. Oba sta bila glede romskega predstavništva pogojno obsojena, a sta prejela tako ali drugačno priznanje predsednika republike. Še en paradoks »romske problematike«.

Kot je paradoksalno zabrisana meja med družbeno integracijo in asimilacijo. Boljša je integracija, več je tudi asimilacije. Že pred leti je dober poznavalec vprašanj romskih naselij oziroma in prostora in profesor na oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete Jernej Zupančič zapisal, da je integracijski model v bistvu tudi asimilacijski.

Zgoščenost Romov v romskem naselju nedvomno pripomore k ohranjanju romskega jezika, medgeneracijskega prenosa romske kulture in s tem ohranjanja njihove identitete, v kateri imajo specifičen način življenja, vrednote in predstave očitno veliko vlogo, ugotavlja profesor Zupančič. Tudi če so jih skušali uveljaviti s precej trdimi prijemi, so bile (tudi) v preteklosti integracije Romov neuspešne.

A ne gre drugače, treba je vztrajati. Kot pravi predsednica republike Nataša Pirc Musar, veljajo pravila in zakoni za vse. »Res je, da so Romi bolj iznajdljivi v izogibanju plačila kazni. Če govorimo o prekrških, je zelo problematično, ker jim na koncu nimaš kaj vzeti.«

Sestala se je z vsemi župani na Dolenjskem in podprla v zamisli, da bodo brez izobraževanja romskih otrok težko naredili preboj v sobivanju z romsko skupnostjo: »Predlogi županov, naj se socialna podpora daje v materialu, in ne v denarju za tiste družine, ki otrok ne pošiljajo v šolo, se mi zdi korak v pravo smer. Kje se je ta predlog zataknil, ne vem, ampak v tej smeri bo treba razmišljati.«