Razstava v parku pred Arhivom RS obsega deset panojev, na njih pa je skoraj 80 fotografij in Valenčičeva spremljevalna besedila v slovenskem in angleškem jeziku. Valenčič je na odprtju razstave dejal, da se ima kot predavatelj slovensko-ameriške zgodovine pogosto priložnost srečevati z v ZDA živečimi Slovenci, zato ima dober vpogled v njihovo življenje, aktivnosti in dosežke.
Kljub temu, da slovenske izseljence po Valenčičevih besedah morda preveva občutek, da bodo izginili v ameriškem talilnem loncu, je prepoznal, da se z vsako novo generacijo in z razvojem tehnologije ponujajo nove možnosti za njihovo ohranitev v prihodnosti. "Še zmeraj se počutimo zavedni Slovenci, a z ameriškim naglasom," se je pošalil avtor razstave. Valenčič je tudi avtor večine razstavljenih fotografij, nekaj pa sta jih prispevala še Philip Hrvatin in Matej Mišič.
Razstavo uvaja pano, na katerem je predstavljeno, kje vse živijo Slovenci po ZDA, ki se sicer že 150 let soočajo z izzivi ohranjanja svoje kulturne identitete. Po Valenčičevih ocenah je slovenskih izseljencev v ZDA več kot 500.000, naselili pa so se tam, kjer so našli delo. Večina se je znašla v velikih industrijskih mestih ali rudarskih krajih, nekateri pa so ustanovili kmečke skupnosti, ki so uspešne še danes.
"Ko pa se kje sreča večje število Slovencev, je le še vprašanje časa, kdaj bodo ustanovili slovenski klub, društvo ali harmonikarsko skupino in tako ostali zvesti svojim slovenskimi koreninami," je na enem od panojev zapisal Valenčič.
Na razstavi so predstavljene tudi tradicionalne slovenske jedi, kot so kranjska klobasa, potica in krofi, saj je njihova priprava pomemben način ohranjanja kulturne identitete, poseben razdelek pa je namenjen glasbi. Slovence je namreč moč najti v vseh glasbenih zvrsteh, njihov najpomembnejši doprinos k popularni kulturi pa ostaja clevelandski ali slovenski slog polke.
Vsaka večja skupnost Slovencev v ZDA ima svoj narodni dom, kjer prireja dogodke, pomembna mesta druženja so tudi slovenske župnije. Naklonjenost slovenske skupnosti do jezika se odraža predvsem v medijih, ki jih ustvarjajo Američani slovenskih korenin, za tiste, ki bi se radi jezika priučili, pa organizirajo tečaje slovenskega jezika.
Slovenci v ZDA se prav tako na različne načine trudijo ohranjati stik s Slovenijo. Tudi tako, da kupujejo slovenske izdelke in se udeležujejo dogodkov, ki gostijo izvajalce iz Slovenije. Poseben pano pa je namenjen uspešnim Američanom slovenskih korenin in slovenskim ikonam v ZDA. Z njega med drugimi zrejo ameriška prva dama Melania Trump ter športnika Luka Dončič in Anže Kopitar.
Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je dejal, da je razstava Slovenci v ZDA danes ena od točk, s katerimi si v arhivu prizadevajo slovensko javnost opomniti na Slovence po svetu in njihovo dejavnost. Po tokratni postavitvi, ki bo v parku pred arhivom na ogled do konca marca, si želijo po njegovih besedah predstaviti tudi v Kanadi in Argentini živeče Slovence, kasneje pa še tiste, ki živijo v drugih državah, tudi evropskih.