Zgodovinar Tomaž Ivešić: Da je bil Kardelj slovenski nacionalist, je historični mit

O času med letoma 1952 in 1958, ko je partija delala pri projektu jugoslovanske socialistično-nacionalne izgradnje. Z njim smo se pogovarjali tudi o primerjavi med Evropsko unijo in Jugoslavijo in slovenskem zgodovinopisju. Pri marsikaterem slovenskem zgodovinarju ga moti, da trditve utemeljujejo samo ali predvsem na govoricah.

Kaj vam je bližje? Revolucija, reformacija ali renesansa?

Revolucija. Če se ubadaš z nacionalnim vprašanjem oziroma zgodovino socialistične Jugoslavije, je revolucija začetek vsega. Z znanstvenega vidika mi je torej bližje revolucija, drugače pa tudi renesansa, saj sem v Firencah na doktorskem študiju. Spoznavam jo na vsakem koraku.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 Ivešić pove, zakaj se je s slovenskim doktoratom težko prebiti v tujino; zakaj ni uspel projekt gradnje jugoslovanske socialistične nacije uspešen; kakšne so vzporednice, ki jih lahko potegnemo med Jugoslavijo in EU; o hotenju dominantnega dela stroke, da prestavi časovni začetek izdaje države pred revolucijo; zakaj zgodovinarji vedo, da se nerazčiščene zadeve vedno vračajo kot bumerang.