Ana Jud
Resnična zgodba iz Ljubljane, ki bi lahko bila strašna, a dobra grozljivka
Oprostite, če vam bom zdaj povzročila bolečine ... ampak zobozdravnik mi jih tudi povzroča. Trpim in trpim. Ne bom ga imenovala s pravim imenom, ker bom potlej še huje trpela, a naj bo dovolj, da me boli kot tristo zelenih. A veste, kaj bi pa on rekel – oh, Ana, pomisli na partizane!
Profimedia
No, partizani so pri zobozdravnikih prav zares trpeli. Zobe so jim izpulili s kleščami, na rane polili šnops. To so pač imeli. Trpeli so, prekleto so trpeli. Raje ne bom nobenega partizana poimenovala s pravo identiteto, ker mu ne želim še posmrtne zobne boleče ujme. Itak so večinoma že vsi pokojni, zato naj vsaj počivajo v miru.
Jaz ne bom ...
Ključne besede