Roševa je bila vsa iz sebe zaradi članka, še najbolj zaradi naslova »Novi soprog Ane Roš mora za leto in tri mesece v zapor«. Da gre za laži, je trdila in izjavila, da njen soprog sploh ne bo šel v zapor, saj naj bi izpolnjeval pogoje, da mu ne bo treba za rešetke. Hotela je celo govoriti z urednikom, a ji njegove telefonske številke nisem bil pripravljen posredovati.
Urban Stojan Roš mi je sicer dan prej potrdil, da je bil obsojen (na leto in tri mesece zaporne kazni, državi pa mora plačati še 434.000 evrov) in da je sodbo prejel, a da se glede izvrševanja sankcij sodišče še odloča. To pa pomeni le, da sodišče še ni odločilo, ali mu omogoči alternativno prestajanje zaporne kazni (družbenokoristno delo, vikend zapor) ali pa vztraja pri tem, da ga pošlje za rešetke.
Novi soprog Ane Roš obsojen na leto in tri mesece zaporne kazni
Ana Roš je zahtevala spremembo naslova in vsaj v tem smo ji na Reporterju ustregli. Izvirni naslov sicer ni bil napačen, saj je bil Urban Stojan Roš v zadevi Hypo-Urbano pravnomočno obsojen na zaporno kazen in posledično ga čaka zapor, a smo najslavnejši slovenski kuharici na ljubo naslov spremenili v »Novi soprog Ane Roš obsojen na leto in tri mesece zaporne kazni«.
V pogovoru je Roševa potožila, kaj vse je naredila za Slovenijo, nato pa od slovenskih medijev dobi tako zgodbo, in namigovala, da si po njenem ni zaslužila takega članka. Skrbelo jo je, kako se bodo na zgodbo odzvali njeni in soprogovi otroci, čeprav so, kot je v elektronskem sporočilu razkril Stojan Roš, s postopkom seznanjeni od samega začetka.
Tudi je moralizirala, da medije zanimajo le negativne zgodbe. Vprašala me je, zakaj v našem mediju nismo poročali o 353 štipendijah za študente v Gvatemali, ki sta jih z možem zbrala z donacijami. Preprosto zato, ker ne objavljamo vseh novic, ki se pripetijo v Sloveniji (ali Gvatemali), sploh pa o Ani Roš doslej nismo veliko pisali, če pa smo, skoraj vselej v pozitivnem kontekstu.
Poročali smo o njenih številnih kulinaričnih uspehih, nagradah in priznanjih, vzeli smo jo tudi v bran, ko se je v času epidemije zaradi kritike ukrepov vlade Janeza Janša znašla na tarči podpornikov vlade, ki so jo primitivno žalili. Še najbolj »kritični« smo bili do nje ob bizarnem propagandnem spotu, ki ga je lani posnela s premierjem Robertom Golobom.
Roševa me je v pogovoru opozorila še na intervju z njenim soprogom, ki ga je »po naključju« prav danes objavil časnik Delo. V njem je Urban Stojan Roš predstavil svojo različico zgodbe, ki ga je pripeljala na prag zapora.
Intervju v Delu, s katerim se Urban Stojan Roš skuša iti »damage control«.
Ali vem, kaj se je v zgodbi s Hypo Alpe Adria Bank dogajalo, je zanimalo Roševo. Vem, sem ji odgovoril, a vseeno me je napotila k branju soprogovega intervjuja, ki je menda razkril take stvari, da je bil še Delov novinar Janez Tomažič, sicer tudi namestnik odgovornega urednika Dela, ves frapiran ob tem, kar je izvedel.
Kako šokiran je bil dejansko novinar, ko mu je Urban Stojan Roš odprl oči, ne vem, a verjetno ne preveč. Naivni novinarji ne postanejo namestniki urednika Dela, še zlasti ne v dobi Stojana Petriča. Tudi ne more biti naiven glede okoliščin nastanka intervjuja, objavljenega le tri dni po tem, ko sem zakoncema Stojan Roš poslal vprašanja o njegovi obsodbi.
Očitno je Ana Roš, ena najbolj znanih in tudi vplivnih Slovenk, uspela prepričati ljudi, ki so dovolj visoko v vodstvu Dela, v pripravo in objavo intervjuja, ki naj bi razkril soprogovo »resnico« o obsodbi v zadevi Hypo-Urbano. Z objavo intervjuja sta želela zakonca Stojan Roš prehiteti Reporter in povedati moževo plat zgodbe.
Velja poudariti, da je bil Urban Stojan Roš obsojen, ker si je denar, ki ga je njegovemu podjetju posodila banka Hypo Alpe-Adria, nakazal na osebni račun. Njegovo pojasnilo Delu, zakaj je to storil? »Prepričan sem bil, da sem delal po zakonu, saj sta računovodstvo in pravna služba pritrdila, da si iz svoje družbe, v kateri sem bil stoodstotni lastnik, lahko izplačam nekoliko več kot 400.000 evrov,« je dejal.
Sicer v intervjuju za praktično vse svoje težave, ki so ga pripeljale tudi do osebnega stečaja in nazadnje še pred sodnika, krivi odgovorne v Hypo Alpe-Adria Bank Slovenija, ki so s svojimi dvomljivimi kreditnimi praksami, to je treba priznati, zakuhali eno največjih finančnih afer v zgodovini Slovenije. A to je posebna zgodba.
Stojan Roš se v intervjuju poskuša pokazati kot žrtev in minimizira svojo odgovornost in nastalo škodo. »V celotnem sodnem postopku glede izplačila nekoliko več kot 400.000 evrov, ki se je začel leta 2011, je edini oškodovanec družba Urbano, ki je bila v moji lasti. Torej, če sem koga oškodoval, sem oškodoval samo samega sebe,« trdi.
V intervjuju tudi odkrito pove, da je bil obsojen in na kakšno zaporno kazen. O tem za Delo pravi: »Zaprosil sem za alternativno prestajanje kazni in vložil pritožbo v skladu z zahtevo za varstvo zakonitosti. Ne počutim se namreč krivega, temveč izigranega.« Kaj pa bi glede svojega početja v zadevi spremenil, če bi lahko? »Danes bi šel hitreje na policijo,« izjavlja Urban Stojan Roš v intervjuju, v katerem vztraja, da je vse napačne odločitve sprejel v dobri veri in ne da bi se zavedal, da deluje protipravno.
Da je deloval protipravno in da mu grozi zapor sem sicer izvedel že poleti, ko sem ga, tako kot Ano Roš, tudi prvič kontaktiral. Stojan Roš je tedaj po prejemu mojih vprašanj pisal uredniku Reporterja Silvestru Šurli in mu sporočil, da s sodbo še ni seznanjen, izrazil je željo po točnem poročanju in hkrati zagrozil, da je za zaščito svoje časti in dobrega imena pripravljen uporabiti tudi pravna sredstva.
Ana Roš je poleti odgovorila, da je pripravljena odgovoriti na vprašanja, želi pa se prej z možem seznaniti s sodbo. Obenem je še izrazila upanje, da na Reporterju ne bomo širili nepreverjenih informacij.
Preverjanje je trajalo skoraj tri mesece, toliko časa je namreč sodišče potrebovalo, da je vročilo sodbo vsem strankam v postopku in nam nazadnje posredovalo sodbo. A to smo dobili tako počrnjeno, da si z njo ne bi mogli kaj pomagati, če ne bi imeli dodatnih informacij. Tako smo lahko iz nje vseeno izluščili, kdo je bil spoznan za krivega in kdo oproščen, zaradi česa je bil kdo obsojen in na kakšno kazen. Najvišjo kazen v zadevi, 15 mesecev zapora in plačilo več 434.000 evrov, je prejel prav Urban Stojan Roš. V torek sem njemu in Ani Roš poslal več vprašanj, od njega sem prejel nekaj skopih odgovorov, od Ane Roš pa danes telefonski klic.
Intervju v Delu je prozoren »damage control« in hitenje prehiteti objavo zgodbe, za katero si ne želiš, da bi bila objavljena. Opremljen pa je s fotografijo Stojan »Jon Bon Jovi« Roša iz njegovega osebnega arhiva.
O dogovoru med Roševo in šefi Dela lahko le ugibamo: se bo za lastnika Dela Stojana Petriča v Hiši Franko vselej našla miza, tudi brez rezervacije? Bosta odgovorni urednik Dela Bojan Budja in Petričev svetovalec Gregor Knafelc zastonj kosila v ljubljanski restavraciji JAZ by Ana Roš? Upamo, da bo avtor intervjuja dobil vsaj cruffin iz ljubljanske pekarne Roševe.
