Da omenjeni portal v resnici nima nobene mere, so na neki način priznali tudi sami, saj so najbolj sporni stavek Tomeljeve kolumne o Ani Roš umaknili. Med vikendom pa je odstopil odgovorni urednik Aleš Maver, ki že nekaj mesecev živi in dela v Nemčiji ter zaradi obremenjenosti ni spremljal zapisov, ki so jih objavili na Časniku.
Andrej Tomelj je upokojeni profesor, ki je pred leti poučeval ekonomijo na Srednji šoli Domžale, zdaj pa je redni kolumnist portala Časnik. Nazadnje je javnost razburil z zapisom, v katerem je brutalno obračunal s kuharsko velemojstrico Ano Roš iz Hiše Franko, o čemer so poročali tudi v oddaji Tednik na TVS in tako Časnik dali ob bok Janševem primitivnem trobilu Nova24TV. (NA POVEZAVI)
Roševa je Tomelja ujezila s kritiko vlade, ko je na facebooku med drugim uporabila besede »Avanti popolo, bandiera rossa« in v času epidemije pozivala k uporu, ker je zaradi omejevalnih ukrepov podobno kot drugi gostinci ostala brez gostov.
Seveda si lahko o zapisu Roševe mislimo svoje, toda Tomelj se jo je lotil še bolj pritlehno: »Gostje v Hiši Franko so svetovni požeruhi, tako rekoč predelovalni obrat za gnoj. To so ljudje, ki živijo zato, da jedo, ne pa da bi jedli zato, da živijo. Nobena pot, niti tista v kobariško zakotje jim ni odveč in predloga, da zaužijejo nekaj, česar doslej še niso.«
Jani Drnovšek, ki je po Mavrovem odstopu prevzel položaj v. d. odgovornega urednika, se je po odmevnem javnem zgražanju Roševi opravičil in umaknil zapis o svetovnih požeruhih in predelovalnem obratu za gnoj. Tako zdaj piše: »Gostje v Hiši Franko so ljudje, ki živijo zato, da jedo, ne pa da bi jedli zato, da živijo.« (NA POVEZAVI)
Prav tako se je Drnovšek opravičil tudi evropski poslanki Ljudmili Novak, ki jo je omenjeni pisec že februarja še posebej primitivno napadel zaradi prerekanja z Janezom Janšo. Njeno nasprotovanje prvaku SDS je v svoji kolumni primerjal s prepirom med možem in ženo, ki ga je v pridigi iz leta 1679 opisal Janez Svetokriški.
»Žena iz baročne pridige je znova zaregljala in pogrevala razprtijo šele ob letu, gospa Milka pa reglja ob vsaki priliki, ki jo ponudijo levičarski mediji. /…/ Mamo Milko so pri Toninovih poslali v Bruselj in jo tam zaprli v zlato kletko. Mislili so, da bo tam zadovoljna, da se bo zamotila s preštevanjem tisočakov 'trdo' zaslužene plače in mirno uživala poslanske bonitete. Pričakovali so, da se ne bo pogosto vračala domov in po nepotrebnem otresala jezika ter delala škodo na domačem Toninovem in sosedovem Janševem gruntu.«
Ljudmila Novak bi morala biti »strupenega jezikanja« tepena, je v kolumni zapisal Andrej Tomelj.
In zaključuje v podobnem srednjeveškem slogu, ki je še danes blizu režimom okoli Perzijskega zaliva: »Žena iz pridige Janeza Svetokriškega je dobila (času primerno), kar je prosila s svojim strupenim jezikanjem – tepena je bila. Gospa Milka žal ni bila tepena, čeprav bi si po svoji kmečki pameti zaslužila prav to. Namesto nje bo tepena slovenska desnica. Še več tepen bo slovenski narod, ki ga ženska z nerazsodnim blebetanjem potiska v trajno last in posest komunistični kontinuiteti, politikom s starimi ali novimi obrazi.« (NA POVEZAVI)
Drnovšek se sicer ograjuje od omenjenega zapisa, kljub temu pa želi, da bi Tomelj ostal redni kolumnist Časnika. O načinu njegovega pisanja se bo z njim posebej pogovoril in poskrbel, da bo še naprej kritičen, hkrati pa da ne bo več žaljiv do nikogar.
