Je odnos do hrane pogojen tudi s tem od kod prihajaš? Kakšen je odnos do hrane tam, od koder si? Italijani, naši sosedje, so zelo ortodoksni jedci. Radi imajo jedi, pripravljene na točno določen način, pašta je kuhana al dente, parmezan se ne potrese po morski rižoti. Poljaki imajo točno določen odnos do hrane?!
Tudi mi ga imamo. Primer. Naša blazno čudna navada je, da vsi jemo solato iz ene sklede.
Se vam zdi ta navada čudna?
Iskreno, že prej se mi je zdela bizarna, po epidemiji pa pravim, ne bom delila. Ne poznam te, ne vem, kakšna je tvoja higiena, imaš viruse, si bolan … pa nisem ne panična, ne prestrašena. Tvoja vilica gre iz ust nazaj v skledo, tudi neznančeva. Zelo rada za mojo mizo gostim različne ljudi, ker tudi doma rada kuham. Pri naju z Urbanom doma, nas je kar naenkrat osem za mizo. V Istri sem naredila kosilo, za mizo smo bili Slovenci in nek tujec. Še predem sem uspela kaj reči, je moja prijateljica že segla v skledo s solato, ta tujec pa je začudeno gledal in komentiral, vi ste čudni. To je tako, kot če bi vsi jedli juho iz iste sklede. Za nas je to nekaj običajnega, nekomu pa, ki to prvič vidi, je bizarno. Še ena izkušnja. Študirala sem v Italiji in večkrat pripeljala domov v Tolmin kakšnega sošolca. Ne bom pozabila sošolca iz Sicilije. Mama je naredila zajčkovo obaro z ajdovimi žlikrofi. On to poje in vpraša, kje je pa glavna jed, ker zanj pašta ne more biti glavna jed, pašta je predjed in žlikrofi so pašta. Vsem za mizo je bilo nerodno, potem še njemu, to je pač ta kulturna razlika. Recimo, Italijan je juho samo, ko je bolan. Če jo naroči, ga vprašajo, če je bolan. Za nas je juha kultna nedeljska jed. Ja, vse prihaja iz kulture prostorov, od koder prihajamo, in še enkrat, iz družine. Recimo primorska kultura mize je čisto drugačna od večine drugih. Za nas je miza pomembna, za mizo se pogovarjamo, dvakrat na dan sedimo za mizo …
Obala plus