Golob vztraja, da ni imel kaj iskati na seji Knovsa, ker se ni vmešaval v aretacijo ruskih vohunov

Predsednik vlade spoštuje aktivnosti delovnih teles DZ in učinkovito izvajanje funkcij, ki so jim zaupane, so navedli. Nadzor komisije se nanaša na delovanje obveščevalnih in varnostnih služb, predsednik vlade pa na postopke, ki jih obravnava Knovs, nima in ni imel vpliva, zato jih tudi ne more komentirati. Iz tega razloga se je Golob na prejeto vabilo Knovsa odzval z opravičilom, so pojasnili v njegovem kabinetu.

Žakelj je na omrežju X zapisal, da so Goloba na sejo povabili z namenom razčistiti "več razhajanj in dvomov" glede premierjevega vpliva na aretacijo domnevnih ruskih vohunov. Dodal je, da Knovs sicer nima pristojnosti, da odredi prisilno privedbo.

Na zaprtem delu preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v policijo, naj bi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav sicer pričala o tem, da naj bi Golob vplival na prestavitev aretacije domnevnih vohunov.

Direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik pa je Knovsu 9. novembra predstavil več operativno-taktičnih razlogov za določitev možnih datumov izvedbe aktivnosti, od katerih nekateri temeljijo tudi na odredbah za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov. Te oblike pridobivanja podatkov se uporabljajo, ko je utemeljeno pričakovati, da se bo pridobilo pomembne dodatne podatke, so njegova pojasnila takrat povzeli v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Po informacijah STA je sodišče odredbo za hišno preiskavo, ki ji je nato sledila aretacija, izdalo za 17-dnevno obdobje, Sova pa naj bi predlagala izvedbo aktivnosti šele 5. decembra iz več razlogov, tudi zaradi možnosti povračilnih ukrepov Rusije. Dan pred tem, 4. decembra, je namreč v Sloveniji potekal 2. krog lokalnih volitev. Po neuradnih informacijah STA je bil datum preiskave tudi usklajen z vsemi organi, ki so sodelovali pri njej, torej tudi s tožilstvom in policijo.

Opozorila, da se želijo "zlonamerni akterji" vmešavati v volilne procese, se sicer že leta vrstijo v EU, zapisali so jih tudi v eno od resolucij Evropskega parlamenta z marca lani. Tako naj bi bili povračilni ukrepi ob aretaciji in ustavitvi dejavnosti vohunov, ki bi lahko sicer segala tudi v druge države, ocenjeni kot verjetni. Ruski hekerji so se denimo že vpletali v volitve v več državah, med njimi v predsedniške volitve v ZDA leta 2016, med drugim z lažnimi novicami in dezinformacijami.

Sova je takrat dodala, da so takoj po prijetju ruskih vohunov 5. decembra 2022 o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in možnih posledičnih tveganjih pisno obvestili zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico. Premier naj bi bil o aretaciji vohunov torej obveščen šele neposredno po njej, hkrati s Knovsom.