Predlagatelji izredne seje DZ in koalicijski poslanci ostali na nasprotnih bregovih

Sejo so zahtevali poslanci SDS in NSi ter nepovezani poslanec Bojan Dobovšek, ki menijo, da je uvrstitev Slovenije na vseh pomembnejših lestvicah sramotna. O priporočilih predlagateljev, ki pozivajo predvsem k reformi pravosodja, zdravstva, javne uprave in pokojninskega sistema, DZ po več kot šestih urah razprave ni glasoval, saj jih je odbor za pravosodje v sredo zavrnil.

Marko Pogačnik (SDS) je izrazil razočaranje, da so se koalicijski kolegi v svojih razpravah omejili na dokazovanje, da naj lestvice ne bi izražale dejanskega stanja, namesto da bi se posvetili vprašanju, kako izvesti nujne reforme. Pri tem je Jožef Horvat (NSi) poudaril, da namen predlagateljev seje ni bil napadati vlado, ampak skupaj iskati rešitve.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je predlagateljem seje očital preveč posplošene primerjave Slovenije z drugimi državami. Izrazil je začudenje, zakaj predlagatelji nočejo priznati pozitivnih trendov v zadnjem obdobju in jih skušajo z dobronamernimi predlogi še pospešiti. Ocenil je, da Slovenija ni v stanju, ki bi terjalo radikalne reforme.

V vrstah predlagateljev so ministra opomnili, da ne zahtevajo nikakršnih radikalnih reform, ampak le nujne strukturne reforme. Tudi če zanemarimo uvrstitve Slovenije na lestvicah, gospodarstveniki vendarle opozarjajo, da stanje ni tako, kot bi moralo biti, je dejal Jernej Vrtovec (NSi). Pri tem je izpostavil tudi nujnost davčne razbremenitve gospodarstva in debirokratizacije.

Branko Grims (SDS) je dejal, da je aktualna vlada Mira Cerarja že tretja neuspešna vlada tranzicijske levice. Ključni problem Slovenije, ki tudi botruje njenim slabim uvrstitvam na lestvicah, je po njegovih besedah v tem, "da formalno živimo v demokraciji, žal pa sta v glavah večine še vedno zasidrana Marx in socializem".

Iz vrst SMC je bilo večkrat slišati, da so lestvice lahko le okvirni kazalniki stanja na posameznem področju, ne morejo pa prikazati dejanskega stanja. Strankina poslanka Janja Sluga je dejala, da so predlagatelji želeli stanje v državi in delo vlade pokazati kot katastrofalno, kar pa je po njenem mnenju drugačno od dejanskega.

V SDS in NSi ter Dobovšek so v zahtevi za sejo predlagali, naj DZ vladi priporoči, da se namesto izpostavljanja gospodarske rasti, ki naj ne bi bila posledica njenega dela, začne ukvarjati s pripravo resnih reform. Prav tako so predlagali, naj DZ vladi priporoči, da se skupaj s sodno vejo oblasti loti ukrepov, ki bodo omogočili večjo preglednost in učinkovitost sodstva.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je že v uvodnem delu seje opozorila, da lestvice, na katere so se sklicevali predlagatelji, večinoma res nosijo letnico 2015, "a podrobnejše branje pokaže, da temeljijo na starejših podatkih". Spomnila je, da so na voljo že nekatere nove lestvice, "na katerih pa se je Slovenija povzpela".

Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer je dejal, da razprava na izredni seji DZ sploh ni mogla postreči z resno vsebino, saj je bilo gradivo, pod katerega so se podpisali predlagatelji, brez vsakršne vsebine. Zgolj trditi, da je vse slabo in zanič, po njegovih besedah ni dovolj in nima nič skupnega z držo konstruktivne opozicije.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v zadnjem delu razprave vladi in koaliciji očital, da zgolj čakata, da se bo nekaj zgodilo samo od sebe. Cerarjeva vlada se po njegovih besedah ne more pohvaliti niti z enim ukrepom, ki bi zaustavil padanje Slovenije na lestvicah ali celo trend obrnil v nasprotno, pozitivno smer.

Državna sekretarka Brecljeva je v sklepni besedi dejala, da si je vlada očitno rezervirala preveč časa za razpravo, saj so predlagatelji ponudili le malo vsebine, ki je terjala komentar. Anže Logar (SDS) pa je odgovoril, da Brecljeva v svoji vzvišenosti očitno ni razumela dobronamernega sporočila predlagateljev.