Irglova ustavnemu sodišču predlaga, da zadevo obravnava absolutno prednostno in do dokončne odločitve zadrži izvajanje odloka ter s tem potek rokov za opravila, potrebna za izvedbo referenduma. V nasprotnem primeru, meni, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki jih ne bi bilo mogoče popraviti. Predlaga tudi, da se za dan glasovanja na referendumu določi dan, ko bodo potekale redne lokalne volitve.
Za pobudo za oceno ustavnosti se je Irglova odločila po tem, ko je DZ sprejel nov odlok o razpisu referenduma o arhivski noveli, ki kot dan glasovanja določa 8. junij, za začetek volilnih opravil pa 28. april. Ustavno sodišče je prejšnji odlok o razpisu referenduma na zahtevo SDS razveljavilo 17. aprila. Ta je predvideval, da bi referendum potekal 4. maja, ker pa je ta rok padel na čas po praznikih in v čas počitnic, so sodniki ocenili, da bi bilo s tem volivcem oteženo izvajanje volilne pravice.
V SDS so se sicer ves čas zavzemali, da bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. Ustavno sodišče je v odločbi, s katero je razveljavilo odlok, odgovorilo tudi na zatrjevanje DZ, da ni dobro mešati referendumske kampanje in kampanje za evropske volitve. Ob tem so spomnili na ustavno odločbo iz leta 1996, po kateri za istočasno glasovanje ni ovir.
Na ministrstvu za kulturo so konec aprila na pobudo za oceno ustavnosti novega odloka zapisali, da pobuda meri na združitev izvedbe referenduma skupaj z lokalnimi volitvami v jeseni ter da se s tem znova poskuša iz arhivov, zlasti tajnih služb bivših režimov, narediti prvovrstno politično temo.