Revija Reporter
Slovenija

Šefi UKC Ljubljana pojasnjevali, kako so lahko početverili izgubo

STA

6. jul. 2017 6:00 Osveženo: 10:03 / 09. 8. 2017

Deli na:

UKC Ljubljana

Bobo

Tako opozicijski kot koalicijski poslanci so bili na seji komisije DZ za nadzor javnih financ kritični do poslovanja UKC Ljubljana.

Na pojasnila pristojnih, da rdečim številkam botruje tudi sprostitev varčevalnih ukrepov, so predvsem iz opozicije odgovarjali, da je vlada za to vedela, a nič storila. Pristojni sicer obljubljajo sanacijo poslovanja.

Kot je pojasnila Jelka Godec iz poslanske skupine SDS, ki je predlagala včerajšnjo sejo, je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana lani beležil več kot 25 milijonov evrov izgube, kar je štirikrat več kot leto prej.

Po pojasnilih generalnega direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača že izvajajo ukrepe za sanacijo in so letos v prvih štirih mesecih poslovali z manjšo izgubo kot lani v tem obdobju. Ob tem je opozoril, da padec cen storitev in sprostitev varčevalnega ukrepa zamrznitve napredovanj za zavod pomenita še dodatnih 15-16 milijonov evrov stroškov na leto, zmanjšujejo pa se tudi sredstva za terciar.

Kot je dejal predsednik sveta zavoda Tomaž Glažar, so zahtevali, da se s sanacijskimi ukrepi uravnoteženo poslovanje doseže že letos. Zavedajo se, da zavod na nekatere razmere nima vpliva, je pa treba spremembe med drugim doseči na področju dela, nabave, porabe materialov in storitev, meni Glažar.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved je poudarila, da je vlada zdravstveni resor prevzela v nezavidljivem finančnem stanju. V letu 2015 so po njenih besedah bolnišnice sicer poslovale s presežkom prihodkov nad odhodki, a se je v letu pozneje to spremenilo zaradi delne sprostitve varčevalnih ukrepov na nacionalni ravni, čemur niso sledile cene zdravstvenih storitev.

Kot je pojasnila Medvedova, so skupaj z zavodi pripravili analizo vzrokov za primanjkljaj v javnih zavodih in pripravili predlog ukrepov. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob robu usklajevanj koalicije o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti pojasnila, da se pregled nanaša na obdobje od 2008 do konca leta 2016. S problematiko je na kratko že seznanila premierja Mira Cerarja in ministrico za finance Matejo Vraničar Erman, vnovič pa se s slednjo dobijo v petek. Pregled in odgovore na vprašanje, koliko je bilo tudi na račun reševanja javnih financ odvzetega denarja javnemu zdravstvu, naj bi javnosti predstavili v začetku prihodnjega tedna.

Andrej Šircelj (SDS) je ob tem na seji odbora poudaril, da analize ne bodo spremenile nič, da je treba pripraviti spremembo zakona, po kateri bo zdravstvo dobilo več denarja. A Šircelj od državne sekretarke ni uspel zvedeti, kdaj bodo predlog spremembe zakona poslali na vlado.

Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj meni, da bi bilo treba za zdravstvo zagotoviti še nekaj dodatnih virov iz proračuna, prav tako bi bili resni sanacijski ukrepi v smeri obvladovanja stroškov nujni v vseh bolnišnicah, ne le v UKC Ljubljana. Da je stanje v bolnišnicah zaskrbljujoče, saj imajo nekatere manjše že težave pri izplačevanju plač, je opozorila tudi Helena Ulčar Šumčić iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

Alenka Bratušek (NP) meni, da vlada v treh letih ni naredila nič in da so se v tem času razmere v zdravstvu drastično poslabšale, čeprav je danes v zdravstvenem sistemu približno 300 milijonov evrov več kot leta 2014. Ob navedbah, da javni zavodi nimajo vpliva na povišanje stroškov za plače, je spomnila, da je minister za javno upravo Boris Koprivnikar ob povišanju plač zagotavljal, da to ne bo vplivalo na zdravstvo, čemur da je takrat pritrdila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Tudi Tomaž Gantar (DeSUS) je omenil, da se je v zadnjih letih priliv v zdravstveno blagajno bistveno povečal, razmere pa so slabše. Prepričan je, da ni direktorja, ki bi lahko rešil današnje probleme bolnišnic.

Jani Möderndorfer (SMC) rešitev vidi v tem, da se spremeni aktivna vloga zdravstvene blagajne. Prav tako pričakuje spremembe zakonodaje na področju pristojnosti generalnega direktorja javnega zavoda, saj da se mu zdaj večkrat zdi, da zavod vodi strokovni direktor. Kritičen je bil do poslovanja UKC Ljubljana, ker ta ni porabil njemu namenjenega denarja za skrajševanje čakalnih dob.

Poslanci so sejo končali s sprejetjem seznanitvenega sklepa, s katerim od vlade pričakujejo tudi sanacijski načrt za delovanje UKC Ljubljana, vladi pa so prav tako naložili, da o poteku sanacije poroča komisiji in pristojnemu odboru DZ.