Zahtevo za izredno sejo o preprečevanju nadaljnjih negativnih posledic migrantske krize so vložili poslanci SDS in NSi. Predlagali so nekaj priporočil, o katerih pa DZ včeraj ni glasoval, saj jih je zavrnil že matični odbor.
Več poslancev SDS je pozvalo vlado, naj čim prej sprejme ukrepe za varovanje ljudi in premoženja. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je vlado, zlasti ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, spraševala, zakaj se v Sloveniji urejajo namestitvene lokacije za begunce, če strahu pred tem, da migranti ostajali v Sloveniji, ni.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je ministrico ob napovedi Avstrije za omejevanje sprejema beguncev opozoril, da vse države, tudi po Balkanu, ukrepajo, medtem ko vladna stran včeraj ni predstavila nobenih ukrepov. "Ampak nekaj bo treba narediti in tukaj nič ne strašimo, ampak vlada bi bila s svojimi ukrepi učinkovita, če bi bila še naprej meja z Avstrijo odprta," je prepričan.
Ivan Škodnik (SMC) meni, da je Slovenija sredi največje poosamosvojitvene preizkušnje. Vlada po njegovih besedah opravlja izredno zahtevno delo in obvladuje razmere. Razmere v državi so zahtevne, stalno spreminjajoče glede na dnevne prilive migrantov, a nikoli doslej niso ogrozile nemotenega delovanja države, je dodal.
Tudi Branko Zorman (SMC) meni, da vlada uspešno obvladuje migrantsko krizo, saj državljani z izjemo občanov Brežic in Šentilja te krize ne čutijo.
Po mnenju Marjane Kotnik Poropat (DeSUS) se EU zaveda, da če pade schengen, to pomeni tudi začetek razpada EU. Zato meni, da se bodo zadeve še spreminjale in da ne bo prišlo do enostranskih ukrepov tako Avstrije kot Nemčije. Kotnik Poropatova verjame, da bo Slovenija ustrezno ukrepala, če bo Avstrija omejila sprejemanje migrantov in Slovenija ne bo postala "žep" za migrante.
Poslanec ZL Matjaž Hanžek ocenjuje, da če bo EU propadla, ne bo zaradi beguncev, ampak zaradi svoje lastne nesposobnosti. Glede na razpravo pa se boji, da ne bo spodbudilo "kakšnega slovenskega Breivika in bo namesto svinjskih glav uporabil kakšno hujše orožje".