Posočje je v nekaj letih obisk turistov več kot podvojilo

Glede na rast obiska je dolina Soče ena od uspešnejših turističnih destinacij v Sloveniji, trenutno med petimi največjimi slovenskimi destinacijami, je na novinarski konferenci, ki jo je v Tolminu pripravil Javni zavod za turizem Dolina Soče, še dejal Humar.

Tudi Kobariški muzej po besedah njegovega direktorja Martina Šolarja v zadnjem času dosega rekorden obisk. Pohvalijo se lahko tudi z dejstvom, da so med prvimi v Sloveniji prejeli znak kakovosti za petzvezdnična doživetja - Slovenia unique experiences, in sicer za produkt Pripoved vojaka s soške fronte, ki so ga v muzeju zasnovali v sodelovanju z Ustanovo Fundacijo Poti miru v Posočju in Mlekarno Planika iz Kobarida. V soboto vabijo na Dan Kobariškega muzeja.

Hitra rast obiska in nove razmere pa prinašajo tudi nove izzive in drugačno politiko. Če je bila prioriteta zavoda za turizem prej predvsem trženje in pridobivanje novih gostov, pa se v prihodnje usmerjajo bolj k samemu upravljanju. Med ključnimi cilji delovanja zavoda je Humar izpostavil celoletno poslovanje, rast kakovosti in dodanih vrednosti storitev ter trajnostno upravljanje.

Kot nekatere trenutne probleme je izpostavil razpršenost ponudbe in nesodelovanje vseh vpletenih, tudi v prihodnje pa si bodo prizadevali predvsem za večjo organiziranost in sodelovanje.

Javni zavod za turizem Dolina Soče je tudi del skupnosti Julijske Alpe, v kateri so se že pred nekaj leti odločili za skupen razvoj konkretnih turističnih proizvodov. Eden od teh je nova daljinska pohodniška pot okoli Julijskih Alp, ki so jo poimenovali Juliana.

Gre za 270 kilometrov dolgo pohodniško pot, ki v 16 etapah obkroži Julijske Alpe, poteka pa od Kranjske Gore preko Jesenic, Radovljice, Bleda, Bohinjske Bistrice, na primorsko stran do Tolmina, mimo Kobarida in Bovca čez Predel na italijansko stran do Trbiža in nazaj do Kranjske Gore. Uradno odprtje poti bo v petek v Logu pod Mangartom.

Krožna pohodniška pot poteka v smeri urinega kazalca in je razdeljena na etape. Vidijo jo tudi kot priložnost za razvoj lokalnega gospodarstva, saj poteka tudi skozi bolj zapostavljene vasi. Kot je še pojasnil koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus, so s projektom odgovorili tudi na zaenkrat neuspele poskuse turistične regionalizacije Slovenije, v okviru katerih zagovarjajo združevanje na območju Julijskih Alp.