Pahor bo poslance prepričeval, naj podprejo spremembe volilne zakonodaje

Ustavno sodišče je namreč decembra 2018 razsodilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu, torej poslancem, je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, to je do decembra letos.

Pobudo za iskanje rešitve je prevzel Pahor, šla pa je v dveh smereh. Po prvem predlogu bi poslanci velikost zdajšnjih volilnih okrajev popravili tako, da bi bili ti vsaj približno enako veliki, ustavno sodišče je namreč njihovo neustavnost ugotovilo ravno zaradi prevelikih razlik v velikostih, a za sprejem te rešitve v DZ ni bilo zadostne podpore. Več podpore je imel predlog, da bi volilne okraje ukinili, namesto njih pa uvedli relativni prednostni glas. Predlog bi moralo v DZ podpreti 60 poslancev, a so na koncu za podporo zmanjkali trije glasovi.

S tem se je politika znašla v slepi ulici, istočasno pa tudi pod časovnim pritiskom. Glede na to je pričakovati, da bo Pahor poslance danes pozval, naj strnejo vrste in še pravočasno uresničijo odločbo ustavnega sodišča.

Predstavniki nekaterih strank so v sredo pozdravili ponovni Pahorjev napor, da aktivnosti premaknejo z mrtve točke. Prav tako nekatere podpornice ukinitve volilnih okrajev in uvedbe prednostnega glasu še niso obupale in napovedujejo ponovne pogovore za uresničitev teh sprememb.

Katerega od poslancev bi še lahko prepričali, še ni znano. V SDS in DeSUS tej rešitvi nasprotujejo in vztrajajo pri preoblikovanju volilnih okrajev.

DZ bo sicer danes obravnaval predlog dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevih ter predlog dopolnitve zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Opravil bo še tretjo obravnavo predloga novele zakona o pravilih cestnega prometa.