»Z nekom, ki opravlja poslovodne posle, ne vidim nobenega razloga, da bi se dobili na kavi. Predvsem čakam, da bo v Novi Sloveniji predsednik, ki bo imel polna pooblastila, ki bo izvoljen na njihovem kongresu. Potem bo to pravi sogovornik za pogovore glede morebitnega sodelovanja,« je prvak Desusa in zunanji minister Karl Erjavec zavrnil povabilo v. d. predsednika NSI Mateja Tonina.
Toda Erjavec ni imel nobenih zadržkov do sodelovanja z Dejanom Židanom, ko ta še ni bil izvoljen za predsednika stranke. Ko je SD na evropskih volitvah prejela komaj osem odstotkov, je Igor Lukšič 26. maja 2014 odstopil s položaja predsednika, kolegij SD pa je za v. d. predsednika imenoval Dejana Židana.
Ta je tudi stranko popeljal na volitve, Židan in Erjavec pa sta 5. junija 2014 ustanovila »socialdemokratski blok za vse generacije« in sklenila, da bo mandatarja dala močnejša stranka. Na volitvah 3. julija je Desus z okoli desetimi odstotki prehitel SD s šestimi, zmagala pa je SMC z okoli 34 odstotki. Vse tri stranke so 8. septembra 2014 podpisale koalicijski sporazum, deset dni pozneje pa je bila v državnem zboru izvoljena vlada Mira Cerarja.
Židan je bil za predsednika SD izvoljen šele na kongresu 10. januarja 2015. To pomeni, da je Erjavec skoraj osem mesecev sodeloval s človekom, ki po njegovih standardih ni imel polnih pooblastil oziroma je opravljal poslovodne posle. Kar ga ni motilo pri Židanu, ga zdaj moti pri Toninu. Seveda je vse skupaj izgovor. Osebna zamera zaradi Toninovih očitkov glede Erjavčevega vikenda na Hrvaškem je prehuda, da bi lahko predsednika dveh strank skupaj popila kavo.
