Podpredsednik SLS Jelševar: Vlada je zaposlovala v javnem sektorju, zanemarjala pa je reforme

Jelševar se je v javnem pismu odzval na zapis državnega sekretarja ministrstva za delo Petra Pogačarja, ki je na spletni strani SD zagovarjal dvig minimalne plače. Pogačarju odgovarja, da je le »dolgoročno stabilno gospodarsko okolje, ki je predpogoj za razvoj uspešnih podjetij, lahko izboljša položaj delavcev v Sloveniji«.

Jelševar poudarja, da samo povečanje dodane vrednosti na zaposlenega omogoča vzdržen dvig plač, in meni, da bi si Slovenija morala za poglavitni cilj na gospodarskem področju postaviti povečanje dodane vrednosti na zaposlenega.

»Nova delovna mesta niso posledica učinkovitosti ukrepov vlade, temveč so bile v največji meri posledica povečanega povpraševanja iz tujine, kjer so pravo gospodarsko rast dočakali več let pred Slovenijo, in nekoliko večje domače potrošnje,« piše Jelševar, ki vladi očita, da ni izvedla potrebnih ukrepov, ki bi gospodarsko okolje vsaj približali okoljem v uspešnih evropskih državah.

Vladi svetuje, da spusti DDV na predkrizno raven, omogoči nižje obdavčitve na investicije v visoko tehnološko opremo in reformira izobraževalni sistem, da bo usposabljal za poklice sodobnega trga dela. S tem boste ljudem pomagali bolj kot z »všečnimi a zelo nevarnimi predvolilnimi potezami, ki temeljijo na napačnih predpostavkah,« pravi podpredsednik SLS.

Objavljamo Jelševarjevo pismo:

Spoštovani g. Peter Pogačar, državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

s strani vašega strankarskega kolega g. Železnika sem bil opozorjen na vaš komentar »O vredno(s)ti dela in prerazporeditvi ustvarjenega – premik v socialnem dialogu za nov plačni model v Sloveniji« na spletni strani Socialnih demokratov (http://socialnidemokrati.si/blog/2018/01/27/komentar-petra-pogacarja-o-vrednosti-dela-prerazporeditvi-ustvarjenega-premik-v-socialnem-dialogu-za-nov-placni-model-v-sloveniji/). Moram priznati, da me je osupnilo vaše razmišljanje in predpostavke, na katerih utemeljujete ukrepe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Od vas kot sekretarja ministrstva, ki je zadolženo za položaj delavcev pri delu, bi pričakoval razumevanje dejstva, da le dolgoročno stabilno gospodarsko okolje, ki je predpogoj za razvoj uspešnih podjetij, lahko izboljša položaj delavcev v Sloveniji. Slovensko gospodarsko okolje v letu 2018 žal ni tako čudovito, kot ga opisujete v svojem prispevku. Še bolj pa sem zaskrbljen zaradi vaših optimističnih in pretirano samozavestnih napovedi za prihodnost slovenskega gospodarstva in trga dela. Tudi gospodarska rast in produktivnost dela, ki ju navajate kot kriterija za dvig minimalne plače, z dvigom minimalne plače nimata neposredne povezave, zato sem zaskrbljen glede vaše razlage vzdržnosti ukrepa ministrice dr. Anje Kopač Mrak.

Samo povečanje dodane vrednosti na zaposlenega omogoča vzdržen dvig plač

Slovenija bi si morala za poglavitni cilj na gospodarskem področju postaviti povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. Dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji že 20 let dejansko stagnira, zato nas po življenjskem standardu prehitevajo mnoge evropske države, celo naše sosede. Ta kazalec zdravega gospodarstva je edino merilo, ki omogoča naraven dvig bruto plač slovenskih delavcev. Za nujen in vzdržen dvig neto plač, ki bo mnogim slovenskim družinam omogočil človeka dostojno življenje, pa je potrebno upoštevati tudi visoko obdavčitev dela v Sloveniji.

V svoji razlagi ugotavljate, je danes v Sloveniji 80.000 delovnih mest več kot na začetku gospodarskega okrevanja. Kot podjetnik pa se z vami ne morem strinjati, ko menite, da so nova delovna mesta posledica učinkovitosti ukrepov vlade, saj so bili ukrepi za nova delovna mesta za novo zaposlovanje za mnoge nezanimivi in se jih mnogi zaposlovalci niso posluževali. Nove zaposlitve v gospodarstvu so bile tako v največji meri posledica povečanega povpraševanja iz tujine, kjer so pravo gospodarsko rast dočakali več let pred Slovenijo, in nekoliko večje domače potrošnje.

Povečanje zaposlenosti v Sloveniji je tudi rezultat sprostitve zaposlovanja v javni upravi, kjer je število zaposlenih prvič v zgodovini preseglo 170.000 ljudi. Vlada je v prejšnjem letu zaposlila skoraj 4000 novih javnih uslužbencev in si tako zasluge za nove zaposlitve lahko pripisuje v veliki meri iz tega naslova. Te zaposlitve pa imajo žal negativen vpliv na povprečno dodano vrednost na zaposlenega, saj razen redkih izjem, zaposleni v javni upravi ne ustvarjajo realne dodane vrednosti, zaradi katere bi lahko vzdržno dvignili plače.

Medtem, ko se Vlada RS hvali z gospodarsko rastjo, ki so jo dosegla uspešna slovenska podjetja, pa v zadnjem mandatu ni izvedla potrebnih ukrepov, ki bi gospodarsko okolje vsaj približali okoljem v uspešnih evropskih državah. Dodana vrednost na zaposlenega je v Sloveniji trenutno na zaskrbljujočih 42.000 EUR letno. To vrednost je potrebno dvigniti na 60.000 EUR na zaposlenega v naslednjih petih letih. To bi omogočilo vzdržen dvig plač za 30%, kar bi ob povečanju cen življenjskih potrebščin delavcem v Sloveniji in njihovim družinam omogočilo človeka vredno življenje.

Dodana vrednost na zaposlenega ni enako produktivnost

Dviga dodane vrednosti na zaposlenega seveda ne gre enačiti s produktivnostjo dela, kot izhaja iz vašega razmišljanja, saj je produktivnost zgolj količina izdelkov ali storitev narejena v neki časovni enoti in ni merilo za ceno izdelka ali storitve na trgu. Tudi če zelo produktivno proizvajamo izdelke, ki jih na trgu težko prodamo, je njihova cena nizka, zato bo dodana vrednost delavca, ki izdeluje takšen izdelek, nizka. Višjo dodano vrednost dosegati le z višjo produktivnostjo je nečloveško in nepošteno do tistih, ki delajo – kot visoki politični predstavnik ministrstva za pravice delavcev bi to morali vedeti. Višjo dodano vrednost lahko dosežemo s tem, da vzpostavimo gospodarsko okolje, ki vzpodbuja izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, z razvojem, znanjem, uporabo novih dognanj in tehnologij prihajajoče Industrije 4.0 in ne le s tem, da od delavcev zahtevamo nečloveško produktivnost. Mnoge zahodnoevropske države so se namreč že pred leti začele pripravljati na velike spremembe, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti. Te spremembe bodo v veliki meri vplivale na število zaposlitev, saj se le zaradi Industrije 4.0 pričakuje izgubo do 8 mio delovnih mest. Slovenija je na novo tehnološko revolucijo zelo slabo pripravljena.

Spustite DDV na predkrizno raven, omogočite nižje obdavčitve na investicije v visoko tehnološko opremo in reformirajte izobraževalni sistem, da bo usposabljal za poklice sodobnega trga dela in ljudem boste pomagali bolj kot z všečnimi a zelo nevarnimi predvolilnimi potezami, ki temeljijo na napačnih predpostavkah.

Spoštovani g. Pogačar, v Sloveniji moramo končno pričeti strokovno debato, ki bo temeljila na relevantnih kazalcih, na podlagi katerih bomo lahko prilagodili gospodarsko okolje in vzdržno dvignili standard vseh ljudi. Gospodarska rast in višja produktivnost sama po sebi ne upravičujeta dviga plač in če ste na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve predlog dviga minimalne plače pripravili na podlagi teh dveh kazalcev sem lahko le zelo zaskrbljen. Sprašujem vas, kaj se bo zgodilo ob naslednji finančni krizi, ki jo napoveduje že polovica nemških ekonomistov. Je Slovenija pripravljena na takšen scenarij ali bomo zopet poslušali izgovore, da je kriza Slovenijo nadpovprečno prizadela, ker so nam bile zvezde nenaklonjene? Sreča je na strani pripravljenih (in tistih, ki razumejo o čem govorijo)!

S spoštovanjem,

Primož Jelševar

podpredsednik Slovenske ljudske stranke