Oražem je na današnji novinarski konferenci predstavil podrobnosti načrta sanacije za gozdove, ki jih je med 30. januarjem in 10. februarjem prizadel žled. Dejal je, da je žled sicer prizadel več drevja, vendar vseh dreves ne bo treba posekati.
Posek bo potreben pri 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev in 6,2 milijona kubičnih metrov listavcev. Ob tem je Oražem opozoril, da je zaradi podlubnikov kritično predvsem odstranjevanje poškodovanih iglavcev.
Po pričakovanjih zavoda za gozdove do 15. maja sicer ne bodo pospravljeni vsi podrti iglavci, zato jih skrbi, da ne bi prišlo do gradacije podlubnikov, saj so ti letos zgodnejši.
Iglavce bo treba posekati, če je poškodovane več kot 30 odstotkov krošnje, pri listavcih pa je ta meja postavljena pri 60 odstotkih. Na najbolj ogroženih področjih pa bodo posekani le listavci, ki imajo poškodovane več kot 80 odstotkov krošnje.
Približno 16 odstotkov poškodovanega drevja bo posekanega v državnih, preostanek pa v gozdovih v zasebni lasti. Doslej je bilo po besedah prvega moža zavoda za gozdove odstranjenih 900.000 kubičnih metrov drevja.
Sanacija bo potekala v več korakih, prvi je posek, nato pa bo, tam kjer bo treba, sledila naravna ali umetna obnova gozdov. Po dosedanjih ocenah zavoda bo treba umetno obnoviti 900 hektarov gozda. Zaradi tega na zavodu za letos pričakujejo tudi za 15 odstotkov večji odstrel jelenjadi, ki sicer zavira obnavljanje gozdov.
"Pri sanaciji gozda je prioriteta, da vsi ostanemo živi, da je čim manj poškodb in da do 15. maja v čim večji meri odstranimo poškodovane iglavce, medtem ko bo sanacija listavcev trajala več let," je poudaril Oražem.
Pričakuje, da se bo zaradi velikega obsega dreves posek močno poškodovanih iglavcev izvajal do pomladi 2015, pretežna količina močno poškodovanih listavcev pa bo posekana do konca leta 2017.
Glede cene lesa in težav pri odkupu je dejal, da so bile cene v začetku sanacije stabilne, nato pa so malo zanihale. "Večjih padcev cen lesa zaenkrat ne pričakujemo, vendar so skladišča polna," je povedal Oražem.
S 1. majem bodo na zavodu do konca leta zaposlili približno 60 brezposelnih, ki bodo pomagali pri sanaciji, približno toliko zaposlitev pa si obetajo tudi iz javnih del.
Jurij Beguš iz Zavoda za gozdove pa je izpostavil pomen varnosti pri sanaciji gozda. Doslej je bilo pri odpravi posledic 30 nesreč, od tega dve s smrtnim izidom. "Tega si gotovo ne želimo," je poudari Beguš.
Zaradi tega bo letos potekalo približno 130 tečajev, pri katerih bodo izpostavili varnost pri sanaciji posledic žledoloma. Beguš pa je izpostavil tudi prednost uporabe strojne sečnje, ki je po njegovih besedah gotovo najbolj varna v takih razmerah.