Ledena ujma, ki je v začetku meseca prizadela Slovenijo, je po besedah ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela pokazala na nekatere pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, ki ne omogočajo hitre sanacije. Zato vladni predlog zakona odpravlja ovire in poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov.
Predlog zakona tudi določa, da odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči in niti ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, pa bodo imeli možnost 50-odstotnega povračila trošarin, je pojasnil minister.
Z zakonom se omogoča povrnitev neposredno nastale škode, na področju katastrskega odhodka pa vlada z interventnim zakonom omogoča oprostitev plačila katastrskega dohodka, ki se lahko uporabi za parcele gozdnih zemljišč, kjer je gozd v celoti uničen.
"Ko bomo interventni zakon sprejeli, bo naslednji korak program izvajanja vseh aktivnosti za sanacijo škode, na področju zakonodaje pa sistemska ureditev," je napovedal Omerzel.
Predlog zakona je sicer, kot je opozorila Andreja Kurent iz zakonodajno-pravne službe DZ, v nekaterih delih premalo definiran, ugotavljajo pa tudi delno neskladnost z obstoječim pravnim redom. "Predlog zakona bo treba še precej izčistiti," je opozorila. Prav zaradi tega so poslanci včeraj že sprejeli vrsto dopolnil, ki te nejasnosti odpravljajo.
Sprejeli pa so tudi več vsebinskih sprememb. Odbor je med drugim sprejel dopolnilo, s katerim bodo tudi elektrodistribucijska podjetja in občine upravičeni do povračila stroškov za obratovanje agregatov. V nekaterih primerih so namreč stroške goriva uporabnikom pokrile elektrodistribucijske družbe, zato po mnenju poslancev ne bi bilo pravično, da bi bile zaradi pomoči uporabnikom neenakopravno obravnavane.
Sprejeli so tudi dopolnilo besedila predloga glede gradnje gozdnih prometnic, s katerim se določa, da za gradnjo gozdnih vlek zadošča zgolj dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki je odgovoren tudi za pripravo in izvedbo sanacijskega načrta.
Koalicijski poslanci so želeli, da predlog zakona na odboru podprejo že včeraj in se s tem danes omogoči njegovo sprejetje. Poslanci opozicije pa so vztrajali, da bi bilo bolj smiselno vzeti dodaten dan za pripravo predloga zakona, da bo ta po sprejetju res lahko operativen.
Srečko Meh (SD) je se s tem ni strinjal, saj predlog interventnega zakona po njegovem mnenju prinaša zakonski okvir za čimprejšnjo odpravo škode. Da je zaradi žleda potrebno hitro ukrepanje, se je strinjal tudi Brane Golubović (PS). "Če je treba vzeti dolgoročen kredit Evropske investicijske banke, naj se država zadolži za to stvar," je poudaril.
Marko Pavlišič (DL) pa je vztrajal, da se natančneje definira povrnitev stroškov uporabnikom, ki so sami nameščali agregate. Tisti uporabniki, ki so si jih sami priskrbeli, namreč po njegovi oceni zaradi tega ne bi smeli biti kaznovani.
Zvonka Černača (SDS) je zanimalo predvsem, ali bo predlagani zakon operativen. "Najslabše bi bilo, da bi se čez nekaj mesecev ugotovilo, da te operativnosti v zakonu in izvedljivosti ni. Nekaj podobnega se zdaj ugotavlja recimo pri zakonu o davku na nepremičnine," je poudaril.
Jasmina Opec (SLS) pa je ocenila, da tako slabo pripravljen predlog zakona lahko povzroči še večje težave, zaradi katerih "bomo kasneje poleg naravne katastrofe govorili še o kaki drugi katastrofi".