Na včerajšnji novinarski konferenci pred osrednjo prireditvijo ob začetku letošnjega tedna gozdov v Šentrupertu na Dolenjskem je Oražem povedal, da v okviru odprave posledic februarskega žledoloma te dni podaljšujejo odločbe lastnikom, ki zaradi upravičenih razlogov poseka zaradi žledoloma niso mogli opraviti do 15. maja.
Prizadevajo si tudi za odpravljanje ozkih grl, ki nastajajo predvsem pri odkupu in prevozu lesa. Hkrati pa se s tujimi partnerji dogovarjajo in posredujejo pri ustvarjanju poslovnih vezi, da bi sedanje viške lesa prodali izven tradicionalnih slovenskih trgov.
Z navedenimi ukrepi želijo pospešiti prodajo in odvoz lesa, ki zaradi neustreznega ritma odkupa deloma ostaja ob gozdnih cestah. Sicer pa je potrebno v slovenskih gozdovih zaradi žledoloma posekati preko devet milijonov kubičnih metrov lesa in obnoviti skoraj 14.000 hektarov gozdov, je navedel.
Ob začetku tedna gozdov je Oražem tudi poudaril, da je njegovo letošnje sporočilo Skupaj za gozd. Kar pomeni, da se morajo vsi partnerji gozdno-lesne verige zavzemati za dosego skupnega cilja in sanacijo katastrofalno prizadetih gozdov, je dodal.
Sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša pa je menila, da je ob že sprejetih interventnih ukrepih za obnovo poškodovanih gozdov potrebno počakati na njihovo naravno obnovo in jih tudi na novo zasaditi. Za njihovo obnovo je tudi ključno, da čim prej sprejmejo program razvoja podeželja za obdobje med letoma 2014 in 2020, ki so ga na ministrstvu dopolnili z ukrepom za podporo omenjene obnove.
Navedeni program bodo prihodnji teden predložili vladi. Do jeseni naj bi ga nato potrdila evropska komisija, lastniki poškodovanih gozdov pa bi lahko do denarne pomoči za njihovo obnovo prišli prihodnje leto, je napovedala.
Sicer si na pristojnem ministrstvu skupaj z drugimi ustanovami prizadevajo, da bi množica lastnikov slovenskih gozdov svojo ponudbo poškodovanega lesa združila in našla kupce v tujini, je še povedala Strniševa.
Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Rajko Štefanič pa je navedel, da je v državi približno 460.000 lastnikov gozdov, petina jih je v državni, trije odstotki pa so v lasti občin. Hkrati je opozoril, da morajo za sanacijo gozdov najprej poskrbeti lastniki sami in na številne "nelesne funkcije" gozdov.
Šentrupertski župan Rupert Gole je predstavil nastajanje lesno-predelovalne-energetske verige, s katero namerava tamkajšnja občina do leta 2020 doseči energetsko samozadostnost.