V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so v sanacijskem programu, ki ga je svet zavoda obravnaval včeraj, predvideli za okoli 2,7 milijona evrov višje prihodke in za okoli 4,7 milijona evrov nižje stroške. Direktor zavoda Simon Vrhunec je po seji sveta v izjavi za medije pojasnil, da je vsaka organizacijska enota zavoda pripravila svoje sanacijske ukrepe, skupen imenovalec pa je zmanjševanje obsega nadurnega dela.
Ta ukrep je po njegovih besedah lažje izvajati, ker so v preteklosti zaposlili dovolj sodelavcev predvsem na področju zdravstvene nege in zdravnikov specialistov. "Ni pomembno, koliko imamo zaposlenih, pomembno je, da obvladujemo stroške dela," je dejal Vrhunec in poudaril, da v zadnjih štirih letih stroške dela obvladujejo oziroma celo znižujejo.
Na vprašanje, ali naj bi nekateri ukrepi vplivali tudi na oskrbo bolnikov, Vrhunec opozarja, da se z zniževanjem stroškov v nedogled ne more sanirati neke zdravstvene institucije, ne da bi posegali v kakovost obravnave bolnikov. Tako so po njegovih besedah v sanacijskem programu zapisali, da bi kakršnikoli nadaljnji ukrepi pomenili poslabšanje kakovosti obravnave bolnikov in zmanjševanje standardov.
Glede povezave varčevalnih ukrepov s podaljševanjem čakalnih dob pa Vrhunec pravi, da morajo zdaj znižati stroške obravnave konkretnega bolnika, ne pa obravnavati manj bolnikov. Obenem pa opozarja, da se bo treba dogovoriti za več sredstev za zdravstvo, če želimo ohranjati obseg in kakovost storitev. Vrhunec je ob tem omenil tudi nekatere programe, ki so po njegovih besedah ovrednoteni premalo.
V rebalansu finančnega načrta, sprejetem konec novembra, so predvideli uravnoteženo poslovanje, a so to že takrat ocenili kot nerealno. Kot je Gregorič Rogljeva pojasnila včeraj, so ocenili, da v treh mesecih letošnjega leta ni realno pričakovati, da bi UKC Ljubljana lahko sprejel tak obseg ukrepov, ki bi popolnoma uravnotežil poslovanje. Vztrajanje na tem bi po njenih besedah lahko vplivalo na kakovost zdravstvenih storitev in njihovo dostopnost. Sprejeti ukrepi so dober korak naprej in na nek način tudi garancija, da se trend uravnoteženja poslovanja nadaljuje, meni.
Vodstvu zavoda so po njenih besedah priporočili tudi ukrepe na področju znižanja stroškov za nabavo materialov ter zdravstvenih in nezdravstvenih storitev - predlagali so, naj določi procese nabav. Kot pravi, bi morali pripraviti strokovne standarde za posamezna področja nabav, upoštevaje minimalne zahteve za posamezne vrste materialov in storitev, da se ne bi poslabšala kakovost. Vrhunec dodaja, da komisije, ki določajo tovrstne standarde, na nekaterih področjih že imajo.
Včeraj so obravnavali tudi nekatera anonimna pisma, ki so v zadnjem času pogosta in se pojavljajo ne samo na račun poslovanja v UKC Ljubljana, temveč tudi drugje. Kot je pojasnila Gregorič Rogljeva, so se glede zadnje anonimke, ki so jo prejeli člani sveta, očitki v njej pa se nanašajo tudi na kadrovanje v zavodu, odločili, da bo posebna skupina pregledala verodostojnost očitkov.
Prav tako so dali tudi soglasje za delo izven UKC Ljubljana okoli 130 zdravnikom, je še pojasnila predsednica sveta.