Za sanacijo posledic žledoloma še 20 milijonov evrov iz Bruslja in dva milijona evrov iz proračuna

Na nujni seji odbora, ki je sledila ogledu na terenu, so se poslanci seznanili s potekom sanacije žledoloma in napovedanimi ukrepi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na področju sofinanciranja sanacije.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša je poslancem pojasnila, da je bil takoj spomladi pripravljen program sanacije žledoloma v višini 13 milijonov evrov. V četrtek pa bo na vladi predlog za dodatna dva milijona evrov proračunskih sredstev za izvedbo biotehniških ukrepov sanacije in za sanacijo državnih cest.

Dotaknila se je tudi predloga zakona o upravljanju z državnimi gozdovi, ki je trenutno še vedno v javni razpravi, saj ga zaradi številnih pomislekov prejšnja vlada ni predlagala v sprejem po skrajšanem postopku. Se bo pa na predlogu zakona začelo intenzivno delati, je dodala. Predlog zakona je sicer predvideval, da bi z državnimi gozdovi upravljalo državno podjetje, vlada pa bi bila skupščina tega podjetja. Cilj predloga zakona je bila tudi oskrba lesno-predelovalne industrije.

Na pristojnem ministrstvu so se sicer odločili, da bodo izvedli sanacijo poškodovanih gozdov tudi s sredstvi evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in ukrep pripravilo v okviru novega programa razvoj podeželja. Za podukrep preprečevanja in odprave škode v gozdu zaradi naravnih nesreč je predvidenih 20,5 milijona evrov. Vrednosti podpore pa bodo odvisne od odgovora Evropske komisije, uradno naj bi bil znan februarja prihodnje leto.

Podpora bo namenjena nakupu sadik in semen gozdnega drevja, kjer je predvideno 100-odstotno financiranje, pri pripravi površin za obnovo gozda se predvideva 335 evrov na hektar, pri obnovi s sadnjo gozdnega drevja 1000 evrov na hektar (setev pa 250 evrov na hektar), pri negi obnovljenih površin pa je predvidena podpora v višini 500 evrov na hektar.

Za vzpostavljanje gozdne higiene bo na voljo od 78 do 234 evrov na hektar podpore, za odstranitev podrtega drevja iz hudourniških območij in varovanih gozdov pa po 9,75 evra na delovno uro. Za zaščito mladja na obnovljenih površinah se predvideva podpora 1,05 evra na kos za zaščito s tulci in 5,4 evra na meter zaščite z ograjo, za gradnjo gozdnih vlak pa je predvidena podpora v višini 16 evrov na tekoči meter, pri rekonstrukciji šest evrov za meter ter pri pripravi gozdnih vlak 10,5 evra na tekoči meter.

Ukrep predstavlja tudi izjemo, saj se bodo priznali stroški že izvedenih del od dne, ko je nastopil žled. "Poleg tega imamo v programu razvoja podeželja za gozdno infrastrukturo predvidenih dobrih devet milijonov evrov, kjer bi lahko financirali obnovo gozdnih prometnic. V okviru razvoja kmetij bomo podprli z nepovratnimi sredstvi tudi mikro podjetja za predelavo lesa," je dodala Strniša.

Izpostavila je še ukrep za naložbe v gozdarske tehnologije, kjer bo na voljo 11 milijonov evrov, za nakup nove mehanizacije za primarno predelavo lesa bo na voljo 28 milijonov evrov. V programu razvoja podeželja je predvidena tudi aktivacija skupin, za povezovanje bo tako na voljo 2,2 milijona evrov.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je ob tem spomnil na problem lastniške razdrobljenosti gozdov, na pomanjkanje mehanizacije in usposobljenosti za sanacijo. "Na Idrijskem, Cerkljanskem, Šoštanjskem je škode veliko, postorilo pa se je bolj malo. Želja je, da bi se več lesa pri nas predelalo, da se ne uvaža lesnih sekancev iz BiH in Hrvaške," je izpostavil in dodal, da se bomo marca spet srečali s tem, kaj narediti z lastniki gozdov, ki niso uspeli sanirati drevja po žledolomu.

Pri pogozdovanju ne bo dovolj le nekaj ograj, saj bo divjad uničevala sadike, je opozoril predsednik Združenja lastnikov zasebnih gozdov Slovenije Rajko Štefanič in izpostavil preštevilčno divjad, ki se hrani z drevesnim podmladkom. Finančno ministrstvo je pozval, naj zniža stopnjo davka za drva in gorivo, kar v Avstriji in Italiji že poznajo. "Kmetje bomo več sekali, ko bo posek ekonomsko zanimiv, potem ne bo treba nobenih ukrepov. Gozd je kmetova banka, z njim moramo ravnati lepo, da ne bo postal slaba banka," je dejal.

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem se zaveda, da bo, predvsem na Tolminskem, zaradi izjemno težkega terena, veliko poškodovanih listavcev ostalo v gozdu. Je pa dejal, da glede na stanje bank v Sloveniji, gozd ni več kmetova banka, kvečjemu delnica. "Osnova je domača industrija in domača poraba. Če tega ne bo, zeleno zlato Slovenije ne bo izkoriščeno na način, kot bi lahko bilo," je še opozoril.

Žledolom je razkril, da država nima popolnoma nobene strategije o ravnanju z gozdovi, je dejala Violeta Tomič (ZL), ki je pozvala k pomoči pri povezovanju lastnikov gozdov. Da smo slabi gospodarji gozdov, se je s Tomičevo strinjal tudi Zvonko Lah (SDS), ki se je vprašal, kako bo, ko se bodo iztekle koncesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi. Strniša je odgovorila, da bodo pospešeno šli v ponovno obravnavo predloga zakona o upravljanju z državnimi gozdovi, ki je bil podan na vlado že v prvi polovici leta.

Odbor je v sklepih pozval k pospešitvi sanacije po žledolomu v zasebnih gozdovih ter da vlada do konca leta predloži odboru informacijo o ukrepih za stabilizacijo trga lesa.