Šest svetlobnih napisov je bilo po navedbah arhitekta Marka Japlja izdelanih namensko za projekt Severni sij v okviru EPK. "Ob koncu leta 2012 smo želeli, da bi vsaj katerega od napisov ohranili. Ker bi to zahtevalo ponovna dovoljenja ter tekoče stroške električne energije ter rednega vzdrževanja, smo poskušali najti podjetja, ki bi prevzela npr. en napis kot pokrovitelji. Žal ni bilo interesa ne pri podjetjih in ne pri občini," je pojasnil za STA.
V skladu s pogodbo so tako konec leta 2012 odstranili vse svetlobne napise in travne površine uredili v prvotno stanje. "Kovinski deli ogrodij so bili razstavljeni in dani v reciklažo, svetlobne cevi prav tako. Svetlobne cevi so gorele več kot 4200 ur, zato so nekatere že začele izgubljati svetilnost in bi jih bilo potrebno postopoma nadomeščati z novimi. Prav tako bi bilo potrebno redno vzdrževati kovinske dele," je še povedal Japelj.
Mariborski knjižnici se zdi škoda, da bi ti napisi šli v pozabo, zato so ob Jančarjevem prejemu mednarodne nagrade kritikov in založnikov novembra lani v Parizu sprožili akcijo za ponovno postavitev napisa To noč sem jo videl v mariborskem Mestnem parku.
"Ne gre za to, da bi povzdigovali še živečega avtorja ali mu postavljali spomenik, ampak preprosto gre za knjigo in dejstvo, da je imel napis v času EPK velik učinek na meščane. Prav tako se nam zdi to smiselno kot eden od začetkov, kako v mestu formirati ne le Jančarjevo ampak tudi literarne poti drugih avtorjev," je za STA povedal Klemen Brvar iz omenjene knjižnice.
Problem pa je, da bi bilo treba napis na novo izdelati. V Ateljeju Japelj so pripravljeni odstopiti vso potrebno projektno dokumentacijo. "Naš edini pogoj je, da se napisi izdelajo na enak način kot so bili zasnovani in izdelani, oziroma tako kvalitetno, da bodo primerni za postavitev za daljše časovno obdobje," je povedal Marko Japelj.
Projekt bi stal okoli 6000 evrov, ki jih Mariborska knjižnica nima. Zato se je po pomoč obrnila na podjetja v regiji, a zaenkrat neuspešno. Dobra novica je po besedah Brvarja ta, da se je v mestu izoblikovala iniciativa, ki želi ponovno vzpostaviti "zadeve, katerih nastavki so bili postavljeni v času EPK in se jih je potem zanemarilo ali zapustilo". "Ker nekatere zadeve so bile zelo dobro zastavljene," je prepričan.
Krivdo, da so te stvari po zaključku EPK šle v pozabo, pripisuje v prvi vrsti občini, pa tudi institucijam v mestu. "Nobena od institucij očitno ni pokazala interesa, da bi te zadeve shranila. To je velika škoda," je dejal Brvar.
Kje so torej danes na primer ogromni pisani baloni z logotipom EPK, posnetki iz Mestne izpovednice, ulični strip, urbane klopi, namizna poezija in stare razglednice, ni znano. Na občini pojasnjujejo, da postavljeni artefakti in instalacije niso prešli v last zavoda Maribor 2012 ali mesta, saj pretežno niso bili izdelani za trajne postavitve. Torej so ostali v rokah producentov.
Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je Mariboru kaj ostalo od EPK v programskem smislu, saj niti likvidacijski upravitelj zavoda Maribor 2012 Sašo Drobnak ne zna pojasniti, kje in kkašni so trajnostni učinki EPK v mestu. "Čudim se, da tega ne ve niti Mestna občina Maribor kot njegova nosilka,niti uradni nasledniki projekta, ki jih je imenoval njen mestni svet," je povedal za STA. Tudi sam naj bi občino zaprosil za podatke o delujočih programih, ki jih v mestu prepoznavajo kot nasledstvo projekta EPK 2012, a mu niso odgovorili.
Z začetkom likvidacijskega postopka nad zavodom Maribor 2012 je občina sicer določila formalne naslednike EPK 2012, ki naj bi skrbeli za trajnostne projekte in nadaljnji razvoj blagovne znamke. Tako naj bi Narodni dom Maribor poskrbel za vsebino, Zavod za turizem Maribor - Pohorje za marketing, Pokrajinski arhiv Maribor za zgodovino, občina pa za protokol in mednarodno sodelovanje. Svoje naslednike so imenovala tudi partnerska mesta. "Zavodu Maribor 2012 je občina ob tem odvzela vsakršno vsebinsko vlogo in mu namenila čim prejšnji izbris," je pojasnil Drobnak.
V Narodnem domu Maribor dodajajo, da bodo "tehnične, administrativne in druge kapacitete za nadaljevanje trajnostno naravnanih programov EPK" organizirali predvsem v Vetrinjskem dvoru, ki so ga s tem namenom dobili v upravljanje.