Hrvaški mediji še poročajo, da je bila v prerivanju pred davčno upravo lažje poškodovana ena izmed policistk, sicer pa da policisti niso uporabili sile proti protestnikom. Do poldneva so razbili vse plošče, ki so jih danes postavili, piše Jutarnji list na svoji strani, ki poroča o "kaosu na ulicah Vukovarja".
Protestniki, ki so večinoma pripadniki različnih veteranskih združenj in desničarskih strank, so dejali, da bodo v podporo prišli tudi nasprotniki uvajanja cirilice iz Vinkovcev, Osijeka in drugih hrvaških mest. Trdijo, da policija blokira vstop v mesto.
Nasprotniki uvajanja cirilice v Vukovarju, ki so organizirani kot štab za obrambo hrvaškega Vukovarja, so pred nekaj meseci napovedali, da bodo tudi ne glede na morebitne kazni umaknili vse table z napisi v cirilici.
Kot so nekateri izmed njih danes dejali, srbska manjšina v mestu nima pravice do uvedbe dvojezičnih napisov, ker podatki s popisa prebivalstva iz leta 2011 ne ustrezajo resničnem stanju. Trdijo, da mnogi Srbi, ki so prijavljeni v Vukovarju, sicer sploh ne živijo v tem mestu na Donavi.
Poudarjajo, da nimajo nič proti cirilici, ki da je kulturno bogastvo Hrvaške, vendar pa uvedbo napisov v cirilici v Vukovarju vidijo kot nadaljevanje srbske agresije. Posebej so ogorčeni nad vlado in premierom Zoranom Milanovićem, za katerega trdijo, da ne more razumeti občutkov tistih, ki so trpeli zaradi srbskih napadov na Vukovar med vojno.
Srbska skupnost v Vukovarju je v začetku leta na podlagi zadnjega popisa prebivalstva zahtevala uvedbo dvojezičnih napisov na podlagi ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, ki to omogoča vsaki narodni manjšini, ki ima več kot tretjino pripadnikov v določeni lokalni samoupravi. Niso sicer zahtevali takojšnje uvedbe, temveč dogovor s someščani hrvaške nacionalnosti.
Hrvaška vlada je spomladi zaradi množičnih protestov, ki so potekali tudi v Zagrebu, uvedbo cirilice v Vukovarju preložila za nekaj mesecev, je pa napovedala, da bo vztrajali pri izvajanju zakonov.
Na Hrvaškem niso imeli težav pri uvajanju dvojezičnih napisov v približno 20 občinah, v katerih srbska skupnost uresničuje svoje manjšinske pravice.